Vloga kmetov je pri oblikovanju krajinske podobe torej nepogrešljiva, prav tako pa ni zanemarljivo vprašanje, kako urejena so kmečka dvorišča in okolica kmečkega doma.

Vsaka kmečka domačija ima svojo zgodbo in tako je tudi okolica vsake kmetije urejena različno. V nasprotju z urejanjem vrtov ob enodružinskih hišah, kjer je na obravnavanem prostoru oziroma parceli navadno le en objekt, je kmečka domačija sestavljena iz več različnih objektov in več parcel. Ker pri urejanju vrtov in zelenja ob stavbah vedno izhajamo iz samih stavb, je zelo pomembno, v kakšnem stanju so ti objekti, kakšen je njihov namen in sedanja raba. Pri krajinsko arhitekturnem načrtovanju gre torej za veliko več, kot je le oblikovanje okrasnega vrta, a se bomo tokrat najprej ustavili pri izboru rastlin, ki sodijo ali ne sodijo v okolico kmetij.

Drevje sadimo za naslednjo generacijo

Brez rastlin, s katerimi členimo in oblikujemo odprt prostor, si težko predstavljamo urejeno okolico kmečkega doma. Pri tem najprej pozornost namenimo drevju, ki ima svoje posebno mesto zaradi svoje velikosti in trajnosti. Drevje navadno predstavlja del kmetije za več generacij oziroma ga starejše generacije ne sadijo zase, temveč za naslednje rodove. Ohranjanje in skrb za stara drevesa tako predstavlja spoštovanje do preteklosti, sajenje novega drevja pa ohranja upanje na prihodnost.

Dvoriščna lipa

Lipa kot simbol slovenstva in ob njej zbrane različne generacije, ki se »morajo nekaj pomenit« je dolgo veljala in ponekod še velja za pomemben motiv na kmečkem dvorišču. Vsekakor je lipa lepo okrasno pa tudi uporabno drevo (lipovo cvetje, lipov med, mehak les za rezbarjenje), namesto nje pa lahko kot motiv dvoriščnega drevesa posadimo tudi oreh, češnjo, murvo, okrasno slivo, Prunus cerasifera ‘Nigra’, bodiko (njena rast je zares zelo počasna, vendar imamo na Slovenskem nekaj takih izjemnih dvoriščnih dreves), divji kostanj, okrasno rdečelistno bukev, Fagus sylvatica ‘Cuprea’, oziroma katero od večjih vrst javorjev ali celo platano. Za manjše dvorišče ali vogale členjenega večjega dvorišča je primerna jerebika, lahko pa tudi črni bezeg in glog, ki jih namesto v grm oblikujemo v manjše drevo. Pri izboru drevesa za kmečko dvorišče imajo prednost tista, ki so bolj uporabna kot okrasna, za končen izbor pa se je dobro posvetovati s strokovnjakom glede na vsako situacijo posebej.

Grmovnice in žive meje

Nekatere novosti v svetu okrasnih rastlin, ki jih ponujajo vrtnarji, bi bile v podeželskem okolju kot tujek in tega seveda nočemo. Za okolico kmečke domačije je zato dobro izbirati bolj poznane vrste okrasnih grmovnic, ki jih običajno sadimo v skupine ali prosto rastoče žive meje (obrezovanje ni potrebno). Premišljeno zasajena in vsem dobro poznana forsitija in/ali japonska kutina zacvetita med prvimi, kmalu lahko občudujemo različne sorte španskega bezga, že prej omenjeni glog (na primer Crataegus monogyna ali C. laevigata ‘Paul’s Scarlet’), prijetno dehtijo pa tudi snežna kepa, Viburnum opulus ‘Sterile’, dojcija, Deutzia x elegantissima, hortenzije, kerija, Kerria japonica, vajgelije, Weigela sp., kolkvicija, Kolkwitzia amabilis, skobotovec ali nepravi jasmin, Philadelphus sp., petoprstnik Potentilla fruticosa ‘Goldstar’ ali ‘Abbotswood’, ter različne vrtnice in medvejke (Spiraea x bumalda, S. thunbergii, S. x wanhouttei). S pušpanom so zadnja leta same težave, zato ga ne sadimo oziroma njegovo želeno zimzeleno lastnost nadomestimo z bodiko, mahonijo, Mahonia aquifolium, ali lovorikovcem, Prunus laurocerasus, v poštev pa pride tudi Lonicera nitida. Za zeleno podrast in poudarke v različnih zasaditvah se dobro obnesejo tudi različne trdoleske, Euonymus sp..

Trajnice in zelišča

Pri trajnicah, zeliščih in enoletnicah je izbor praktično neskončen, zato si lahko med njimi privoščimo tudi več pestrosti, če le imamo dovolj časa in volje za vzdrževanje takega vrta. Ker pa na kmetijah praviloma nikoli ni dovolj časa, svetujemo, da se s različnimi trajnicami zasaja le izjemoma večje površine. Več enotnosti (izbor do 10 različnih rastlin, ki cvetijo v različnih delih leta in jih sadimo v skupine na gredi izbrane oblike ter velikosti vsaj 6 m2) bo praviloma delovalo bolje, kot zbirateljska zbirka vsega, kar si lahko zamislimo. Ob načrtovanju zasaditve seveda upoštevamo lastnosti tal in potreb po svetlobi, ki jih imajo želene rastline.

Kristina Ravnjak