Obrezovanje pa ni samo manjšanje rastlin, temveč lahko z njim izboljšamo tudi njihovo rast, cvetenje in zdravje.
 
Odstranjevanje odcvetelih cvetov
Pri obrezovanju trajnic, za razliko od obrezovanje grmovnic, verjetno najprej pomislimo na odstranjevanje odcvetelih cvetov. Pri lepšanju gred posežemo po vrnih škarjah in odstranimo kakšen cvet, ki je ovenel in krni videz rastline. To pa ni edini razlog, da odstranjujemo odcvetele cvetove. Pri rastlinah, ki tvorijo plodove, bodo cvetove počasi nadomestili plodovi, ki morda niso v okras, hkrati pa rastlina zanje potrebuje dodatno energijo. Z odstranjevanjem cvetov bo rastlina to energijo preusmerila v tvorbo novih poganjkov in korenin ali celo v tvorbo novih cvetov. Pri rastlinah s številnimi cvetnimi listi, kot so potonike, kamelije in vrtnice, pa z odstranjevanjem cvetov tudi preprečimo, da se njihovi cvetni listi ne raznesejo po celotnem vrtu. Nekatere rastline, kot sta heuhera (Heuchera) in plahtica (Alchemilla) moramo obrezati vse do listne rozete. Pri večini rastlin pa odrežemo samo odmrli cvet in del poganjka do prvega stranskega cveta, lista ali brsta. Tako tudi zakrijemo naš poseg in preprečimo, da bi z obrezovanjem zmanjšali privlačnosti rastline. Nekatere krvomočnice (Geranium), ostrožnike (Delphinium) in volčji bob (Lupinus) po cvetenju porežite skoraj do tal, saj bostes tem spodbudili še eno sezono cvetenja.
Odcvetelih cvetov pa seveda ne smemo odstranjevati pri rastlinah, pri katerih so lahko v okras tudi njihovi plodovi, denimo vrtnicah z lepimi šipki. Enako velja tudi za živalim prijazen vrt, za katerega je pomembno, da plodove pustimo na rastlinah, saj so odličen vir hrane za različne ptice. Odcvetelih cvetov prav tako ne odstranjujemo pri rastlinah, ki se same razširjajo in bi jih radi namnožili po gredi.
 

Obrezovanje za izboljšanje rasti
Pri nekaterih trajnicah izvajamo posebna obrezovanja, kot so pinciranje in redčenje cvetnih brstov ali poganjkov. S temi oblikami obrezovanje dosežemo različne videze cvetočih rastlin ali pa poskušamo zmanjšati nevarnost razvoja bolezni.
Pinciranje je zgodnje obrezovanje, ko rastlina šele raste, in nam pomaga zgostiti razrast rastline. Pri nekaterih rastlinah, to so rman (Achillea), pelin (Artemisia) astra (Aster) in druge, s pinciranjem odstranimo glavni rastni vršiček in prvi par listov na steblu, s čimer spodbudimo bolj košato rast in posledično bujnejše cvetenje. To je še posebej pomembno pri rastlinah, ki po naravi poženejo eno samo močnejše steblo. Pinciranje bo ustvarilo kompaktnejšo rastlino z več stebli, ki bodo nosila cvetove. Pri nekaterih rastlinah bo dovolj, da se pinciranje izvede enkrat samkrat, medtem ko bomo morali pri dalijah pinciranje izvesti večkrat. Prvič pinciramo glavni poganjek, kasneje pa še vse stranske, ki po pognali kot nadomestni poganjki.
Pinciranju podobno je tudi odstranjevanje cvetnih brstov. Odstranimo lahko glavni oziroma končni cvetni nastavek, pri čemer dobimo veliko majhnih cvetov iz stranskih brstov. Če odstranimo stranske poganjke, pa bomo povečali končni cvet, ki bo tudi pognal više. To tehniko pogosto uporabljamo na dalijah in potonikah. Brste moramo odstraniti, še preden se začnejo povečevati, saj drugače ne bomo dosegli želenega učinka.
Nasprotno od zgoščevalnega učinka pinciranja pa je redčenje. Pri redčenju, kot že ime pove, odstranimo posamezna stebla pri rastlinah s številnimi poganjki. Z redčenjem izboljšamo videz rastline in zmanjšamo nevarnost razvoja okužb. Nekoliko zredčeni poganjki bodo omogočili boljše kroženje zraka in pospešili sušenje rastlin po dežju. Astre, ostrožnik in plamenke (Phlox) se pogosto okužijo s pepelasto plesnijo, ki jo lahko enostavno preprečimo z redčitvenim rezom. Rastline redčimo spomladi, pri čemer v celoti odstranimo eno tretjino stebel.

 
Jesensko pospravljanje
Poleg obrezovanja tekom sezone moramo tudi jeseni na vrt pogosto prinesti vrtne škarje. Številne trajnice so že prešle v mirovanje, tako da lahko njihove poganjke odstranimo in grede pripravimo na prezimitev. Pri tem smo lahko pri nekaterih rastlinah tudi nekoliko selektivni in odstranimo dele, ki kažejo odmiranje ali prisotnost gliv, ohranimo pa dele, ki bodo v okras tudi kasneje v sezoni. Odličen primer so cvetovi možine (Eryngium), ki bodo še posebej čudovit okras, če jih polepša zgodnje slana. Enako velja tudi za posušene poganjke različnih okrasnih trav, ki jih lahko pustimo na vrtu, vse dokler jih ne poleže prvi sneg.
Seveda moramo biti selektivni tudi pri zimzelenih trajnicah (npr. Epimedium in Helleborus), pri katerih samo odstranimo mrtvo listje. To je najbolje opraviti konec zime in tako narediti prostor za mlade poganjke. Pri nekaterih trajnicah je celo koristno, da pustimo ostanke starih poganjkov na rastlini čez zimo (npr. pri penstemonu), saj zaščitijo cone rasti pred mrazom.
Kljub temu, da se zdi obrezovanje povsem nasprotno vzgoji rastlin, lahko z vrtnimi škarjami precej izboljšamo videz in cvetenje naših rastlin ter tako svoj vrt le še polepšamo.
 
Matevž Likar