Prišla sem si ogledat njen čudovit vrt, ki leži na južnem pobočju hriba. To je bilo jeseni in zmenili sva se, da se nekoč oglasim še poleti, ko se vrt kaže v drugačni podobi.

Jesenske barve so bile tople rdeče-oranžne, v tem času pa je večina vrta v hladnejših, modro-belo-sivih odtenkih. Ton mu dajejo cvetoče mačje mete, sivke, krvomočnice, različni žajblji, gavra. Zadnjo sem namenoma napisala v ednini, saj gre za eno rastlino, ki se je razsejala še na druge konce vrta, nada pa ji je pri samovoljni izbiri lokacije pustila »proste roke«. Cvetoče zgodnjepoletne trajnice mehčajo nežne trave. Zgornji del vrta desno od hiše je tudi čez poletje v toplih rumeno oranžnih tonih. Poleg svetlinov in dalij prav zdaj cvetijo enodnevne lilije – maslenice. Osrednja greda je ograjena z nizkim pušpanom in pregrajena v trikotne grede, v katerih uspevajo različne trajnice. Nad njo po vsej dolžini poteka tlakovana pot, preraščena z raznovrstnimi blazinastimi timijani.

Nekoč vinograd, danes park

Nadin vrt je bil pred desetletji vinograd, ki je veselje in delo dajal njenemu očetu. Bil je v terasah, ki jih je Nada pozneje deloma preuredila. Nekaj časa je hišo in vrt uporabljala kot počitniško hišo, zdaj pa tam živi, saj je na vrtu dela za vsak dan, ne le za konec tedna.  Med prvimi večjimi vrtnarskimi posegi je bila živa meja iz dojcije po celi vzhodni strani vrta. Nada jo je vzgojila sama z lesnatimi potaknjenci. Potem je posadila cercidifil iz vzgojenega sejanca, ki se zdaj že dviga nad hišo, negnoj, hibiskus, tujo, šmarno hrušico, vrtnice in številne druge rastline, načrtno pa je vrt začela ustvarjati po letu 1997. Tako je nastala toskanska greda – obrobe iz 250 pušpanov, v kateri so zasajene trajnice. Toskanska greda pa ni dobila svojega imena le zaradi videza, ampak tudi zaradi razgleda po bližnjih gričih, ki zelo spominjajo na tistega v znani italijanski pokrajini. Pri strani vrta je štiri terase povezala z zanimivimi stopnicami in pozneje ob hiši naredila še leseno teraso pod veliko češnjo.

Trajnice za sonce in vročino

Ker je vrt na nagnjenem terenu, so bile že v preteklosti postavljene škarpe, ki so ostale vse do danes. Nada je eno »oblekla« v bršljan, pod njo uredila večjo gredo trajnic, ki ljubijo sonce in vročino in prav v tem času cvetijo. Dve terasi je zravnala, kar je pomenilo precejšen gradbeni zalogaj, a je zadovoljna, ker ima tako osrednji del zravnan in zatravljen. Vrt tako zadiha, obenem pa je zatravljen del tudi nekakšna ločnica med zgornjim, barvito okrasnim, in spodnjim, umirjeno uporabnim delom vrta. Med njima je še predel z raznoliko okrasno in uporabno drevnino: povešavo murvo, rdečelistno sliko, tulipanovcem, hrastovolisto hortenzijo, judeževcem, marelico in drugimi.

V svet po znanje in izkušnje

Nada Vreže rastline dobro pozna in razume naravo. Študirala je agronomijo, potem je delala v Vrtnarstvu Celje, poučevala na Vrtnarski šoli Celje (sedaj Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti) in v Kozjanskem parku. Nemirni popotniški duh in želja po odkrivanju novega in lepega sta jo vodila po svetu, kjer je dobivala zamisli za ustvarjanje. Večkrat je bila tudi na obisku pri znani botaničarki slovenskega rodu, baronici Jeleni De Belder v Belgiji. Prišla je do spoznanja, da lahko strokovna znanja vrtnarstva in oblikovanja vrtov preizkuša v praksi prav na svojem vrtu. Velik delež je k temu prispevala tudi njena mama Zdenka, ki je večji del leta preživela tam in je včasih velik zelenjavni in sadni vrt obdelovala sama, po očetovi smrti pa še vinograde. Sčasoma je Nadi prepustila v upravljanje velik del vrta, zelenjavnega pa je obdelovala sama. Na spodnjem delu vrta je še del, namenjen zelenjavi in jagodičju.

Domiselne kombinacije rastlin

Vrt je plod Nadinih izkušenj in, kot pravi, rastlinski eksperimentalni laboratorij. Vrt ni zbirateljske narave, čeprav je v njem posajenih veliko zanimivih primerkov rastlin, predvsem takšnih, ki so značilne za toplejše kraje, a se kljub temu na pobočju izvrstno počutijo, denimo figa, ki rodi dvakrat letno, lagerstremija (Lagerstroemia), navadni jadikovec (Cercis) in druge. Vedno so jo najbolj prevzeli vrtovi, ki so bili premišljena kombinacija oblik in zanimivih rastlin. Ni nujno, poudarja, da so rastline redke ali posebne, lahko so povsem običajne, tudi takšne iz narave. Pomembno je, kako jih umestimo v prostor in kombiniramo z drugimi. Vrt mora biti zanimiv v vseh letnih časih. Za to pa potrebujemo strukturo. To dobimo z lesnatimi zimzelenimi rastlinami. V Nadinem vrtu tako rastejo pušpan, tisa, tuja, lovorikovec, gaber in druge rastline. Tudi trave in druge strukturne trajnice pusti čez zimo in jih poreže šele spomladi. Zase pravi, da je občudovalka velikih dreves, ki nas, kot je povzela svojo vzornico De belderjevo, povezujejo z večnostjo.

Ustvarjanje z rastlinskimi materiali

Nada Vreže je umetnica. Kot pravi, jo je vedno zanimalo vrtno oblikovanje in oblikovanje nasploh. Svojo oblikovalsko žilico rada sprošča z ustvarjanjem z rastlinskimi materiali iz vrta ali iz narave. Izdeluje domiselne venčke, šopke, cvetne dekoracije, unikatni nakit, unikatne voščilnice in drugo. To izdeluje tudi za prodajo v okviru svojega podjetja Čar vrta. Vrata svojega vrta odpre za obiskovalce, ki pridejo občudovat delo narave in njenih rok na vrtu. Tudi pri postrežbi je nadvse izvirna. Tako osvežilna pijača in slastni prigrizki iz njenega vrta so barvit okras na mizi na Nadini leseni terasi pod mogočno češnjo.

Če želite Nadin raj videti v živo, vas vabi na sprehod pod strokovnim vodstvom. Pokličete  jo lahko na telefon 031 764 427 in se zmenite za obisk. Obiskov je vesela od maja do oktobra.

Marjetka Hrovatin