A tudi na okrasnem vrtu lahko srečamo nekatere čudovite predstavnike te družine, ki vključujejo tako zelnate trajnice kot tudi vzpenjavke, grmovnice in celo drevesa.

Volčji bob
Zelnati predstavniki metuljnic premorejo največjo barvitost med gojenimi predstavniki te družine, čeprav so na okrasnih gredah maloštevilni. Pravzaprav je volčji bob (Lupinus) skoraj edini zelnati predstavnik, ki pa svojo edinskost pokaže tudi v naboru barv, ki so nam na voljo. Izbirate lahko med rumenimi (’Chandelier’), rdečimi ‘The Page’), škrlatnimi (’Gallery Red’) in modrocvetočimi (’Persian Slipper’) sortami. Nekatere med njimi, denimo ‘The Governor’, ‘Manhattan Lights’ in ‘Gladiator’ pa ponujajo celo dvobarvne cvetove. Čeprav so ga v preteklosti gojili zaradi njegove uporabne vrednosti, ga sedaj uporabljamo za dodajanje barve in vertikalne razgibanosti na gredi. Njegovi barviti cvetovi so namreč razporejeni v pokočna socvetja, ki odlično dopolnijo nižje trajnice. Volčji bob je tudi odlična izbira, če želimo izboljšati kakovost tal, saj živi v sožitju s koreninskimi simbionti, s katerimi bo izboljšal preskrbljenost prsti z dušikom.

Robinija

Čudovite vzpenjavke
Najpogostejše okrasne predstavnice družine metuljnic so vzpenjavke, med katerimi najdemo glicinijo (Wisteria) in dišeči grahor (Lathyrus). Kljub temu, da gre pri obeh rastlinah za vzpenjavki, imata drugače le malo skupnega.

Dišeči grahor je enoletnica in ga lahko uporabimo za okraševanje ograj in obeliskov nekje do dveh metrov višine. S svojimi čudovitimi cvetovi pa ne bo polepšal le gred, temveč ga lahko uporabite tudi za šopke in aranžmaje. Podobno kot pri volčjem bobu tudi pri dišečem grahorju najdete sorte v številnih barvnih odtenkih – npr. v beli (’HIgh Scent’), rožnati (’Mollie Rilstone’), modri (’Chatsworth’) in vijoličasti barvi (’Oxford Blue’).

Za razliko od dišečega grahorja pa glicinija zraste v precej višjo rastlino. Glicinija je verjetno tudi ena izmed najlepših okrasnih vzpenjavk, saj bodo spomladi njeni cvetovi praktično povsem prekrili celotno pergolo ali drugo podporo, na katero jo vzpenjate. Na vrtovih lahko srečamo predvsem kitajsko (Wisteria sinensis) in japonsko (W. floribunda) glicinijo. Kitajska glicinija tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo še pred olistanjem rastline. Posamezni vijolično-modri dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat, kar daje rastlini čudovit videz. Za razliko od kitajske glicinije pa japonska glicinija zacveti šele, ko se je rastlina olistala. Posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu, kar nekoliko podaljša cvetenje. Gojiteljem pa je uspelo vzgojiti tudi križanca med obema vrstama, to je W. x formosa, ki združuje njune najboljše lastnosti. Edina slabost glicinij je, da lahko potrebujejo precej časa, da prvič zacvetijo. Čakanje pa se vsekakor splača, saj so s svojimi velikimi in dišečimi socvetji resnično odličen dodatek za vsak okrasni vrt.

Nagnoj

Cvetoči lesni predstavniki
Največjo pestrost metuljnic na okrasnem vrtu pa najdemo med grmovnicami in drevesi. Najpogosteje lahko na vrtovih opazimo metličevje ali reliko (Cytisus scoparius), ki jo hitro prepoznate po dolgih in rahlo povešavih poganjkih. Botanična vrsta bo spomladi zacvetela z rumenimi cvetovi. Za še bolj živahne cvetove pa izberite križanca C. × boskoopii ‘Boskoop Ruby’, ki bo zacvetel v krvavordeči barvi. Nekoliko više rastoča grmovnica je nagnoj (Laburnum). Pogosto ga označujejo kot »zlati dež«, kar nakazuje na enkraten videz, ko je rastlina preoblečena v zlatorumena socvetja. Čeprav je nagnoj predstavnik naše domače flore, je vrtni nagnoj pravzaprav križanec (L. x watereri), v katerem so združili daljša socvetje alpskega (L. alpinum) in gostejša socvetja navadnega (L. anagyroides) nagnoja. Nagnoj lahko gojite kot solitar ali pa ga vzgojite ob pergoli, kjer bodo njegova višeča socvetja prišla še posebej do izraza.

Jadikovec

Kot solitar se bo odlično odrezal tudi jadikovec (Cercis). Zanimiv je tudi zato, ker cvetove požene na enoletnih ali starejših poganjkih tj. na starem lesu. Za nekoliko nižjo varianto s čudovitimi povešavimi odtenki izberite sorto ‘Lavender Twist’. Če imate nekoliko več prostora, lahko posadite tudi kakšno izmed večjih oblik kanadskega jadikovca (C. canadense), ki imajo tudi lepo obarvano listje. Takšni sta denimo sorti ‘Forest Pantsy’ s temno škrlatnimi listi in ‘Alley Cat’ z marmoriranimi listi v kremastih in zelenkasto srebrnih tonih. Podobno višino bo dosegla tudi robinija (Robinia pseudoacacia), ki jo pri nas najdemo v parkovnih nasadih. Rod je dobil ime po vrtnarjema Jean in Vespasien Robin, ki sta rastlino okrog leta 1600 prinesla v Evropo. Rastlina izvira iz Severne Amerike, vendar je pri nas že skoraj stoletje prisotna tudi v naravi, zaradi česar bi lahko pomislili, da gre za avtohtono vrsto. Pozno spomladi robinije zacvetijo s polnimi krošnjami dišečih belih socvetij. Poleg belocvetne botanične vrste lahko pri vzgojeni sorti ‘Purple Robe’ občudujemo tudi cvetove v škrlatnih odtenkih.

Največ metuljnic bomo verjetno še vedno srečali na zelenjavnem vrtu, vendar si vsakakor zaslužijo, da bi jih večkrat zasadili tudi na okrasnega, ki bo z njihovo prisotnostjo zaživel od barvitosti.

Matevž Likar