Letos je v hribih nad Kolpo cvetel v začetku marca, ko ni bilo še nič zelenega, rumeni dren pa je komaj zacvetel. S svojimi značilnimi vijoličnimi cvetovi, ki na hitro spominjajo na cvetove ciklame, je pritegnil pogled med suhim listjem.
Pasji zob je trajna čebulnica, ki zraste do 25 cm visoko, odvisno od vrste. Ime je dobila po značilno oblikovani čebulici, ki spominja na pasje podočnike. Listi so jajčasto podolgovati in rastejo pri tleh. So svetlozeleni s temnimi lisami. Cvetovi so posamični na dolgem peclju in sestavljeni iz šestih cvetnih listov. Pri pogledu z vrha so videti kot zvezda. Običajno so vijolične barve, vendar je mogoče najti tudi rastline z rožnatimi in belimi cvetovi, med ameriškimi vrstami tudi rumene.

V začetku poletja nadzemni deli rastline povsem odmrejo in čebulica preide v stanje mirovanja. 

Rod Erythronium obsega med 25 in 30 vrst rastlin, ki večinoma rastejo v gozdovih. Ločimo ameriške in evrazijske vrste, ameriške pa še na vzhodne in zahodne, ki se precej razlikujejo. Pri nas je razširjen le navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), na območjih vzhodno od nas rastejo še vrste E. japonicum, E. Sibiricum in E. caucasicum). Nekoliko bolj številčne so ameriške vrste, ki so zastopane s petimi predstavniki na vzhodu in kar osemnajstimi na zahodu kontinenta (predvsem v goratih predelih Oregona in Kalifornije).

Beli, rumeni in vijolični cvetovi
Pasji zob, ki raste v naših gozdovih, cveti zanesljivo dolga leta. Ta botanična vrsta ima škrlatne cvetove, za na vrt pa jo lahko kombinirate še z belocvetočim, to je sorta ’Snowflake’. Oba predstavnika zrasteta do 15 centimetrov visoko. Belo cvetoč je tudi oregonski pasji zob (E. oregonum), sorta oregonskega pasjega zoba ‘Sulphur’ pa ima nežno rumene cvetove. Kalifornijski pasji zob ima smetanasto bele in nekoliko rumenkaste cvetne liste (E. Californicum), sorta ’White Beauty’ pa še nekoliko bolj bele. Barva cvetnih listov se zelo lepo preliva iz bele v rumeno proti sredini, nekatere sorte imajo proti sredini še malo rdečkastih tonov. Cvetni listi mladih rastlin so ravni, pozneje se zavihajo navzgor in spominjajo na lilije. To ni naključje, saj pasji zob spada v družino lilijevk. Sorta ’Pagoda’ ima že povsem rumene cvetne liste. Vse te rastline so dokaj nizke, višerastoča pa je vsta E. revultum, saj zraste enkrat višje kot naš domači pasji zob, to je do približno 30 centimetrov – seveda le šop cvetnih stebel s cvetovi, listna rozeta ostane pri tleh.

Gozdna podrast

Pasji zob najbolje uspeva pod listopadnimi drevesi in grmovnicami. Ima podobno rastišče kot zvonček in jetrnik. Glede pH tal ni izbirčen, nima pa rad preveč vlažnih tal. Če želite rastline razmnožiti, to lahko naredite s setvijo semen, ki jih naberete, posušite in posejete jeseni. Posejano seme pustite zunaj, da je izpostavljeno mrazu in vlagi. Spomladi bodo rastline vzklile, drugo leto bodo pognali prvi pravi listi, takrat jih razsadite, zacvetele pa bodo šele tri do pet let po sajenju. Če bi radi cvetove prej, jih razmnožite vegetativno s pomočjo čebulic. Pri tem jim pomagate tako, da takoj, ko odcvetijo, odstranite cvetove, da ne bodo energije usmerjali v tvorbo semen, ampak v rast čebulic.

Občutljivi za zastajanje vode

Pasji zobi nimajo težav z boleznimi in škodljivci. Občutljivi so le na prekomerno zastajanje vode v substratu, kar lahko rešite s plastjo grobega peska na dnu sadilne jame. Na vrtu ga posadite na primerno mesto skupaj še z drugimi podobnimi gozdnimi čebulnicami in trajnicami. Lepo bo prišel do izraza v družbi zvončkov in jetrnika, teloha in ciklam in drugih rastlin, ki jim ustreza tako rastišče. Pravo okolje za pasji zob so gozdovi in goščave. V vrtovih ga lahko posadimo tudi v skalnjake, na obrobe gredic in v podrast. Rastlina je užitna. Iz listja pripravljamo solate in juhe.