V naravi je razširjenih več kot 900 vrst enoletnic, dvoletnic, trajnic in celo grmov. Rastejo na travnikih, kamnitih vzpetinah ter na obronkih gozdov Severne in Južne Amerike, Afrike, Evrope in Azije.

S. microphylla

Kot vrtna trajnica je najbolj razširjena podlesna kadulja, Salvia nemorosa. Najlepša je na sončni legi, v rodovitni in odcedni zemlji. Prenese tudi zelo vroče lege. Poznamo tudi srebrno kaduljo, Salvia argentea, ki ima srebrne dlakave liste, ki dajejo vtis, da so beli. Prenese zelo vroče lege, lepo uspeva na suhozidih in v skalnjakih.

Žajbelj, Salvia officinalis, poznamo predvsem kot rastlino, ki jo uporabljamo v kulinarične namene ter v zdravilstvu.

Salvia verticillata ima purpurno vijolična socvetja, ki so nameščena na prav tako purpurnem steblu. Zanimivi sta tudi manj poznani sta še dve vrsti, ki sem ju zasledila pred časom na Irskem v botaničnem vrtu. Salvia microphylla zraste približno 50 do 70 centimetrov v višino in prenese do -1 stopinj Celzija mraza. Rastlina raste hitro. Primerna je za grede, skalnjake in cvetlične posode. Listi se jeseni obarvajo rumeno.

S. microphylla Cerro Potosi

S. buchananii

Pri nas sem jo zasledila v modri barvi, videla pa še v rdeči n kremast rožnati. Še ena zanimiva vrsta salvije, ki je menda relativno nova, je bila v dublinskem botaničnem vrtu, to je Salvia buchananii, ki v naravi raste na severu Mehike in je opisana kot trajnica. Je zelo lepa in zanimiva rastlina, ki, če ne drugače, v toplem delu leta s svojimi cvetovi in nežno razrastjo (višina približno pol do tri četrt metra) poživi vrtno gredo.