Tam jo imenujejo škorpijonska zel (scorpion weed), ker deli socvetja spominjajo na zavihan škorpijonov zadek. Vtis lepote, ki ga daje pogled na cvetočo facelijo, in njena povezanost s čebelami se odražata tudi v imenih Büschelschön (lepi šopek) in Bienefreund (čebelji prijatelj), pod katerimi jo poznajo v nemško govorečih deželah. V Evropo so jo prinesli kot okrasno in medovito rastlino. Največ jo sejejo v srednji Evropi za čebeljo pašo, v novejšem času tudi za podor, s katerim vračamo organske snovi v tla.

Facelija ima plitve šopaste korenine z veliko koreninskimi laski. Steblo facelije je tanko in čvrsto; v času rasti in razvoja se močno razveji. Listi na steblih so nameščeni premenjalno. Po velikosti so majhni, sestavljeni iz lističev, ki so na robovih rahlo narezljani do grobo nazobčani. Stebla in liste ima posute z dlačicami. Cveti že v šestem tednu po setvi in je poleg robinije (akacije), lipe, žajblja, koriandra in medene detelje ena najbolj medovitih rastlin. Cvetovi izločajo obilo medičine. Na bujni rastlini je več tisoč drobnih cvetov. Zvezdasti, dvospolni cvetovi so nameščeni v vzporednih, enostranskih, polžasto zavitih, klasom podobnih socvetjih. Najprej se odprejo spodnji cvetovi v socvetju, pozneje zgornji. Modro vijoličasti venčni listi facelije privabljajo čebele, ki jih obletavajo ves dan. Čebelja paša na faceliji traja okoli 30 dni. Sejemo jo lahko za spomladansko, poletno in poznojesensko pašo. Po cvetenju se oblikujejo drobna semena, stebla olesenijo, posevek pa postane vse manj primeren za podor.

Rastne razmere

Rastna doba facelije je dva do tri mesece. Odlikuje jo dobra odpornost proti mrazu (do –8 °C) kot tudi proti suši v času cvetenja in dozorevanja semen. Bolje uspeva na rodovitnih tleh in sončnih legah; slabo prenaša težka, vlažna tla ter senčno lego zemljišča. Za setev facelije je potrebno skrbno pripravljeno setvišče. Glede na njeno kratko rastno dobo zadoščajo hranila, ki ostanejo v tleh po spravilu prejšnje poljščine. Posledica pregoste setve in prevelike količine dušika v tleh je poleganje.

Sejemo jo lahko spomladi, poleti ali jeseni, vendar je za čebeljo pašo, krmo in podor najprimernejša setev po žetvi strnih žit. Facelijo sejemo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 do 15 centimetrov, pri čemer porabimo okoli 10 do 16 kg semena na hektar. Pri ročni setvi povprek je poraba semena nekoliko večja, treba pa je paziti tudi na enakomerno trošenje semena. Če je dovolj vlage, seme facelije vzkali 10 do 12 dni po setvi. Po hitri začetni rasti zraste v enem mesecu do končne višine okoli 70 centimetrov. Tako posevek facelije prepreči rast in razvoj plevelov ter razpleveli njivo za setev naslednje poljščine. Ker hitro prekrije tla, so ta varna pred erozijo, to je odnašanjem rodovitne zemlje z vetrom in vodo. Njenega pomena pri zastiranju tal v sadovnjakih, vinogradih in varstvu pred erozijo v terasastih nasadih še nismo prepoznali. Ker skoraj nima bolezni in škodljivcev, med pridelavo ne potrebuje sredstev za varstvo.

Pridelava za seme

Pri pridelavi semenske facelije je treba posejati seme čim prej, da zori takrat, ko je najtopleje, to je pri nas v juliju in avgustu. Za večji pridelek semena je potrebna dobra oprašitev, za kar poskrbimo s čebeljimi panji, ki jih v času cvetenja postavimo ob semenski posevek ali pripeljemo panje k njivi s tovornjakom ali prikolico. Da ne bomo semenili drugih rastlin, ki so pleveli v faceliji, te v času cvetenja populimo iz posevka facelije, ki smo ga predvideli za seme. Večinoma so pleveli že na daleč vidne belo do rumeno cvetoče oljne križnice (oljna redkev, gorjušica, oljna repica) in trave. Nezrela semena facelije so bela do svetlo rumena, zrela so rjava do temno rjava z mrežasto, hrapavo površino. Če pustimo seme predolgo zoreti, je nevarnost, da se bo pri spravilu močneje osipalo. Pridelek semena je od 0,5 do 1 t na hektar.

Samostojen posevek facelije je neprimeren za živinsko krmo, v mešanicah s stročnicami, križnicami in žiti pa facelija izboljša prebavljivost pri govedu in ovcah. Mešane posevke kosijo od začetka brstenja do cvetenja; ponekod v srednji Evropi jih tudi silirajo.

Odlična za zeleno gnojenje in čebele

Zanimiva je tudi pozna setev facelije do konca avgusta, saj do konca jesenske rasti oblikuje še obilno zelinje za podor, s katerim se poveča mikrobiološka dejavnost pri razgradnji organske snovi v humus; tla se obogatijo s kalijem, fosforjem, drugimi hranili in postanejo rodovitnejša. Facelija odvrača ogorčice (nematode) v tleh in je zato ugoden predposevek pred različnimi vrstami pese, pri kateri lahko povzročijo ogorčice veliko škode. Po nekaj letih se rezultati podoravanja začnejo kazati na pridelku in bolj zdravih rastlinah. Kot podor je pomembna zlasti za posestva brez živine. V teh primerih pridelek zelinja odlično nadomesti hlevski gnoj. Za podor so odlične tudi mešanice facelije z metuljnicami (različnimi vrstami detelj, grahom grašico, grahorjem, bobom, volčjim bobom ali lupino) in s križnicami, kot so oljna redkev, gorjušica in oljna repica. Pri izbiri rastlin za mešanice pa je potrebno še bolj pazljivo uskladiti biološko ustreznost predposevkov in naslednjih posevkov pri vrstenju. Ko rastline v mešanici oblikujejo bujno zelinje, jih pokosimo, pustimo da ovenijo, jih nato zaorjemo, na vrtu pa zakopljemo; če je gmota obilnejša, posevek zmulčimo (razrežemo na krajše dele) in prav tako zaorjemo ali zakopljemo.

Besedilo je iz knjige

Poljščine (Darja Kocjan Ačko, ČZD Kmečki glas, 2015).