Seveda pa lahko od takšnega vzorca tudi odstopamo. Še posebej na manjših gredah nam lahko hitro zmanjka prostora za večje grmovnice in drevesa. V tem primeru lahko zasaditev vertikalno razgibamo tudi izključno s trajnicami.

  Digitalis

Cvetoče velikanke
Čeprav z zelnatimi trajnicami navadno zasajujemo dele gred, ki bodo nekoliko nižji, lahko tudi med njimi najdemo številne predstavnike, ki bodo dosegli zavidljivo višino. Na sončnem rastišču lahko posadite sporiš (Verbena hastata f. rosea), ki bo dosegel do 1,5 metra višine in bo od junija do jeseni vrt krasil z rožnatimi cvetovi. Njegova oblika navpičnih socvetij s počasi odpirajočimi se cvetovi je odlična za dodajanje vertikalne razgibanosti na vrt. Za podobno višino in obliko lahko posadite tudi jetičnik (Veronicastrum virginicum), ki bo za razliko od sporiša, zacvetel s cvetovi v barvi sivke.

Za zanimivo visoko trajnico z izrazitimi listi pa lahko izberete tudi akant (Acanthus mollis). Za razliko od sporiša in jetičnika bo zadovoljen tudi z bolj sušnim rastiščem. Akant je čudovita rastlina, ki bo na do 150 cm visokih cvetnih poganjki odprla nežno bele cvetove, ki so pravi kontrast bodičasto nazobčanim zelenim listom. Za nekoliko bolj barvito rastlino izberite sorto ‘Tasmanian Angel’ ali ‘Whitewater’, ki se ponašata z marmoriranimi listi in zacvetita z nekoliko rožnato obarvanimi cvetovi.

Ostrožnik

Za živahne rumene cvetove posadite ligularijo Ligularia ‘The Rocket’, ki bo pognala do 1,8 metra visoka pokončna socvetja polna rumenih cvetov, ki kot ime sorte pove, spominjajo na rakete. Za dodaten kontrast poksrbijo temno obarvani poganjki, ki cvetove dvignejo visoko nad širokimi zelenimi listi.

Za senčna rastišča

Zelnatih orjakinj pa ne primankuje niti za senčnato rastišče. V svetlejši senci se bo tako odlično počutila rodgersija (Rodgersia aesculifolia). Svoje poganjke bo dvignila celo do 2 metra visoko. Spomladi bo gredo popestrila s svojimi listi, ki spominjajo na liste divjega kostanja, sredi poletja pa se bodo na do 60 cm dolgih socvetjih odprli beli cvetovi. Če želite nekoliko več barvitosti, posadite sorto ‘Bronze Peacock’ s čudovitimi listi v bronasto-rdečih toni. Za razliko od botanične vrste pa je omenjena sorta nekoliko nižja in bo dosegla le dober meter višine.

Poleg rodgersije se bo v svetli senci dobro počutil tudi talin oz. vetrovka (Thalictrum). Odličen primer je sorta ‘Elin’, ki bo ozadje gred polepšala s svojimi škrlatno-modrimi listi in vijoličnimi cvetovi. Še ena prekrasna trajnica za rahlo senco je cimicifuga (Actaea). Izberite sorto ‘Black Negligee’, ki bo pognala skoraj črne poganjke in liste, nad katerimi se bodo dvigovala bela socvetja. Za še višjo rastlini, ki bo dosegla celo več kot dva metra višine pa posadite sorto ‘Queen of Sheba’. Odlična lastnost cimicifug je tudi ta, da bodo zacvetele v drugi polovici sezone in tako grede polepšale še dolgo v jesen.

Okrasni stebriči
Poleg rastlin, ki dosežejo višino in hkrati zapolnijo gredo pa lahko najdemo tudi predstavnike, ki kljub zavidljivi višini ohranijo izredno sloko obliko rasti. Z njimi lahko tako poskrbimo tudi za točkovno vertikalno razgibanost zasaditve. Dober primer te skupine trajnic so ostrožniki (Delphinium). Na vrtovih najpogosteje najdemo različne križance vrst D. elatum, D. grandiflorum, D. exaltatum in D. formosum z do 180 cm visokimi cvetnimi stebli, ki jih krasijo sorazmerno veliki enojni ali polni cvetovi.

Čeprav imajo nekoliko širšo listno rozeto pa bodo enak učinek imela tudi socvetje stepskih lilij. Pri večini vrst in sort bodo cvetni poganjki z lahkoto presegli meter višine. Za resnično visoke predstavnike pa izberite himalajsko stepsko lilijo (Eremurus himalaicus), ki bo pognala do 2 m visoka socvetja polna nežnih belih cvetov.

Rodgersija

Za senčno rastišče pa je boljša izbira naprstec (Digitalis), pri katerem lahko izbirate med nekoliko nižjimi sortami (do 100 cm višine) in nekoliko višjimi sortami kot je npr. D. purpurea ‘Excelsior Group’, pri kateri se bodo socvetja dvignila do dveh metrov visoko. Za razliko od ostrožnikov, pri katerih prednjači predvsem modra barva, najdemo pri naprstcu predstavnike z rumenimi (D. lutea in D. grandiflora), belimi (D. purpurea f. albiflora) in rožnatimi (D. purpurea in številni križanci) cvetovi. Prav čudoviti pa so cvetovi sorte D. purpurea ‘Sutton’s Apricot’, ki iz belega ustja preidejo v prekrasen odtenek marelične barve.

Zelnate trajnice so zelo raznolika skupina rastlin in njihovo raznolikost lahko s pridom izrabimo ter oblikujemo raznolike in razgibane zasaditve tudi, če na vrtu nimamo prostora za grmovnice in drevesa.

Matevž Likar