Občudovanja vredni listi

Tudi takšne rastline štejemo k skupini, ki jih gojimo zaradi listov, ne zaradi cvetov. Listi, ki jih občudujemo, so različno veliki ali zelo majhni, celo drobceni (praproti), drugi so zanimivo pisani, od belo-zelenih, rdeče-zelenih in zeleno-zelenih kombinacij. Nekateri imajo lepo poudarjene listne žile (alokazija), drugi listne robove (dracena). Rastline z dekorativnimi listi lahko občudujemo bistveno dalj časa kot cvetoče, saj ima večina teh svoj ciklus in le redko cvetijo vse leto. Pogled na listnate rastline nas pomirja. Prevzamejo nas oblike rastlin in seveda pisanost listov. Velike rastline, ki jih gojimo v prostorih, kjer želimo imeti več zelenja, imajo najpogosteje zanimive liste in ne cvetov (razne palme, fikusi, dracena, agava …). Naj vas spomnim, da so rastline, ki imajo malo zelene in veliko bele ali rdeče barve, občutljivejše. Manj zelene barve pomeni manj klorofila, manj fotosinteze in seveda manj energije, ki jo dobijo na ta način. Skoraj praviloma tem rastlinam ne ugaja neposredno sonce, kljub temu pa jim ugaja svetlo mesto.

Rastline s cvetovi

Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetja, nam lahko nadomestijo šopek na mizi. Včasih je bilo drugače, kajti rastline so vzgajali marljivi vrtnarji, ki so prodajali zelo utrjene rastline, potem ko so dolgo rasle v rastlinjakih, prej pri nižjih kot previsokih temperaturah. Posajene so bile v klasičen substrat in takšne rastline niso tako kmalu propadle, četudi nismo bili najbolj vešči gojenja. Zdaj so nekatere sezonske cvetoče rastline izjemno občutljive in tehnologija vzgoje je takšna, da jih moramo presaditi, če želimo, da bodo naslednje leto cvetele. Substrat, v katerem rastejo, vsebuje hranila samo za obdobje cvetenja, potem pa rastlini začne primanjkovati hranil, lonček prerastejo korenine, ker je že posajena v skoraj premajhen lonček, kajti tudi na tak način rastline prisilijo k tvorbi cvetnih nastavkov.

Presajanje rastlin pa je vedno tvegano, saj vse rastline ne prenesejo šoka, ki ga ob tem doživijo. To so dejstva, ki jih je dobro poznati, da nam ni prehudo, ko nam rastlina začne hirati, potem ko preneha cveteti. Nikakor ne smemo pozabiti omeniti hormonov, ki jih dodajajo rastlinam, da so izenačene višine, zbite rasti, močne barve in podobno. Sodobne tehnologije vzgoje posameznih rastlin so tako dovršene, da obstajajo strogo dovršene recepture, ki določajo količino gnojila, čas gnojenja, pogostost in vsebnost posameznih elementov (NPK in mikroelementov) v gnojilu v določeni fazi rasti posamezne rastline. Na primer, če vemo, da dušik (N) pospešuje rast, ga ne bomo dodajali v prevelikih količinah v času, ko pričakujemo, da bo rastlina zacvetela. Ljubitelji rastlin pa imajo na voljo precej splošna gnojila in v večini primerov premalo znanja, da bi vedeli, katero gnojilo dodati ob določenem času.

Zdaj vemo, da nima smisla ohranjati pri življenju cvetoče begonije, ker je le malo verjetno, da bo ostala in ponovno zacvetela. Če pa že, bo imela manj cvetov, bolj neizenačeni bodo in podobno. Ljubitelji in gojitelji rastlin imate verjetno veliko podobnih izkušenj z rastlinami.