Morda bo na njih našel bezgove uhljevke, znane kot judeževi uhlji (Auricularia auricula-judae). Tudi te zdrizaste gobe so užitne in celo zdravilne.

Spominjajo na človeške uhlje, skoraj vedno rastejo v skupinah, ena vrh druge ali ena poleg druge, odvisno od razraščenosti vej.  V sušnih obdobjih se bezgove uhljevke skrčijo do nerazpoznavnosti, ob ponovni vlagi pa dobijo nazaj svojo prvotno obliko in barvo. Za en sam krožnik je treba nabrati vsaj 10 dekagramov uhljevk, odvisno seveda od tega, kakšno jed pripravljamo. Najmanj jih je treba za omako, več za pražene jedi. Za juhe te gobe niso najbolj primerne, ker so preveč zdrizaste. Kar dobre so v rižoti, še zlasti, če dodamo še korenček in grah poleg drugih običajnih začimb. Manjše uhljevke lahko uporabimo cele, ne da bi jih razrezali.

Gobja posebnost: bela bezgova uhljevka

Sveže bezgove uhljevke so na zunanji, sterilni strani sivo poprhnjene, medtem ko je notranja plodna stran rjavordečkasta in prepredena z gubami in žilicami. Gobica povprek doseže največ 10 centimetrov in nima kakšnega posebnega vonja in okusa. Na lesno podlago so pripete z zelo kratkimi žilicami in komaj opaznimi beti. Stare gobe so še bolj zdrizaste, brezbarvne in jih ni vredno nabirati.

Na Kitajskem so bezgove uhljevke priljubljena jed, že dolgo pa cenijo tudi njihove zdravilne učinke. Verjamejo, da pomagajo pri zdravljenju hemeroidov, blaženju bolečin, zviševanju dobrega holesterola, spodbujanju iztrebljanja in kot želodčni tonik.

Bezgove uhljevke pa, kot lahko beremo v gobarski literaturi, niso priporočljive za ženske, ki želijo zanositi, in za noseče ženske. Zmanjševale naj bi namreč plodnost.

Na Kitajskem bezgove uhljevke gojijo tudi umetno, industrijsko. Na Japonskem in Tajvanu cenijo tudi uhljevko Auricularia cornea (nima slovenskega imena), drhtavko Tremella fuciformis pa tudi v drugih državah Daljnega vzhoda. Pravijo ji tudi srebrno uho, čeprav sploh ne spominja na uho. Za Kitajce je ta bela zdrizasta goba eliksir življenja, ki naj bi izboljšal in podaljšal življenje.

Sam brezgovih uhljevk ne dobivam le na starih bezgih, ampak tudi na drugih listavcih in njihovih ostankih. Nekoč sem jih odkril celo na srobotu. Še večje presenečenje so bile povsem bele uhljevke. Rasle so skupaj z običajnimi. Od kod ta anomalija, mi ni znano.

Nevarnosti, da bi bezgove uhljevke zamenjali s kakšnimi strupenimi gobami, ni. Tudi z drugimi zdrizastimi gobami bi jih težko zamenjali, saj imajo tako značilno obliko in barvo. Še največja težava jih je najti.

 Branko Vrhovec