To pa zahteva dobro načrtovanje, morda tudi vzgojo domačih sadik. Spomladanska pridelava zelenjave je izziv, saj moramo vedeti, katere vrste lahko sadimo v še neogreto zemljo na prostem. S toplotno občutljivejšimi vrstami ne smemo prehitevati narave, saj bomo s tem naredili več slabega kot dobrega, vseeno pa je nekaj vrst, ki dobro prenesejo hladnejše razmere v zemlji in zraku.

Nihanje vremena med zimo in pomladjo

Z leti spoznamo svoj zelenjavni vrt, vemo, kakšno mikroklimo imamo, zato tudi lahko vsaj približno ocenimo, kakšen je prehod iz zime v pomlad na območju, kjer leži naš zelenjavni vrt. Vemo tudi, če so pri nas pogoste spomladanske ohladitve, ki lahko prizadenejo prekmalu posajene rastline. Tako približno vemo, kdaj posadimo ali posejemo prvo zelenjavo. Za pomlad je značilno veliko nihanje temperature med dnevom in nočjo, kar lahko nekoliko omilimo z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Tako pomaga, če prve setve in sajenja naredimo na najbolj toplih delih vrta na južnih legah. To je tam, kjer zjutraj najprej posveti sonce in kjer vztraja čim večji del dneva. Na takšnih legah so tla najhitreje odtaljena, se hitro in dobro ogrevajo in tako vzpostavljajo idealno mesto za zgodnjo pridelavo zelenjave.

Dogajanje pod prekrivkami

V tem času si pri pridelavi zelenjave pomagamo z vlakninastimi prekrivkami različnih vrst, priporočljivi so nizki tuneli in seveda pridelava v visokih tunelih ter rastlinjakih. Tako ustvarjamo ugodnejšo mikroklimo za vznik, rast in razvoj mladih rastlin. Pri prekrivanju rastlin moramo biti pozorni na ujet zrak med rastlino in folijo, ki je toplotni izolator. Rastline se prekrivk (tako kopren kot plastičnih folij) ne dotikajo, zato ob močnejših ohladitvah na mestu stika ne pride do pomrzovanja in kasnejšega propadanja rastlinskega tkiva. Koprene so za vlago in zrak omejeno prepustne, zato je spodaj za 2 do 3 °C toplejši zrak in več vlage, kar opazimo po rosnih kapljicah (kondenzu) na notranji strani vlakninastih prekrivk. Še več kondenza najdemo pod prosojnimi, a za vlago neprepustnimi plastičnimi folijami. Pozorno moramo spremljati razmere pod prekrivko. Bolje je, če pri prekrivanju uporabite oporo, da se rastline ne dotikajo prkrivk. Prekrivke v hudem mrazu ali ponoči uporabljamo tudi v visokih tunelih in rastlinjakih. Ne pozabite vsak dan prezračiti rastlin. Tako znižamo visoko zračno vlago pod prekrivko in rastlinam dovedemo svež zrak.

Iz kakovostnega semena dobimo najboljše sadike

Pogoj za kakovostno sadiko je kakovostno seme. O pridelavi in shranjevanju semena smo že pisali. Za prve, na Primorskem že februarske, drugod marčevske zasaditve na prosto svetujemo sajenje sadik. Danes že skoraj vsa pridelava temelji na kakovostnih sadikah z dobro koreninsko grudo. Z veliko skrbnostjo pa moramo vzgojiti tudi sadike. Te zahtevajo svetel in topel prostor. Za zgodnjo pridelavo moramo izbirati med takimi sortami ali hibridi, ki so primerni za zgodnjepomladansko pridelavo. Po navadi so to zelenjadnice iz skupine solatnic, kapusnic, čebulnic, tudi stročnic. Zanje je značilno, da dajo pridelek v kratkem času, v manj kot dveh mesecih. Ker smo sadili zgodaj, lahko po spravilu pridelka posadimo nove rastline in tako kar najbolje izkoristimo prostor.

Za zgodnje sajenje izbiramo sadike s čim večjim volumnom čim bolj kompaktnih korenin.  Tako bodo rastline hitro nadaljevale z rastjo. Poleg podzemnega dela je pomemben tudi nadzemni, vegetativni del, ki mora biti čvrst in kompakten. To pri solatnicah in kapusnicah pomeni štiri do šest dobro razvitih pravih listov. Podobno velja za sadike čebule ali pora. Mnogi so se že preskusili tudi v vzgoji sadik graha in boba.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot