Neučakani nepozebniki

Še pred koncem zime lahko na okrasnem vrtu občudujemo cvetove nepozebnikov (Hamamelis). Na vrt prinesejo nekaj barve, razveselijo nas tudi s prijetnimi dišavami, če jih pogrejemo s svojo sapo. Nepozebniki v naravi zrastejo tudi v več kot deset metrov visoka drevesa, na okrasnih vrtovih pa najdemo predvsem njihove nižje sorodnike. Med temi je najpogostejši križanec x intermedia, ki je nastal s križanjem japonskega (H. japonica) in kitajskega (H. mollis) nepozebnika. Križanec sta v arboretumu Kalmhout vzgojila Jelena in Robert de Belder. Tri najbolj znane sorte sta poimenovala po ženski liniji družine – ’Jelena’ z bronasto obarvanimi cvetovi, ’Diane’ z rdečimi cvetovi in ’Livia’ s temno rdečimi cvetovi. Ameriški vrtnarji pa so vzgojili tudi sorto ’Arnold Promise’ z rumenimi cvetovi.

Čudoviti cvetovi magnolij

Med prvimi drevesi, ki spomladi odprejo svoje čudovite cvetove, so magnolije. Na okrasnih vrtovih najpogosteje najdemo križanca Magnolia x soulangeiana, ki je nastal s križanjem azijskih vrst, M. liliiflora in M. denudata. Njegovi odliki sta sorazmerno nizka višina, saj ne zraste višje kot pet metrov, in veliki tulipanasti cvetovi, ki prekrijejo drevo v aprilu. Cvetovi so bili na začetku večinoma beli z nekaj rožnatega pridiha, v sedanjem času pa imamo tudi številne sorte z bolj intenzivno obarvanimi cvetovi, kot je denimo sorta ’Lennel’, ki bo zacvetela v temno škrlatni barvi. Med azijske magnolije spada tudi zvezdasta magnolija (M. stellata), prav tako počasi rastoča vrsta, ki ne zraste višje od treh metrov. Tudi pri zvezdasti magnoliji so tekom let gojitelji vzgojili številne sorte. Po križanju s kobuši magnolijo (M. kobus) so uspeli vzgojiti tudi oblike z rožnatimi cvetovi, kot je križanec M. x loebneri. Nekoliko redkeje na vrtovih srečamo sieboldovo magnolijo (M. sieboldii). Sieboldova magnolija je doma na skrajnem vzhodu Azije in za razliko od prej omenjenih vrst zraste v srednje visoko drevo do deset metrov višine. Sieboldova magnolija pa se od številnih magnolij, ki zacvetijo spomladi, razlikuje tudi v sezoni cvetenja, saj se njeni cvetovi odprejo šele na začetku poletja. Do deset centimetrov široki cvetovi so nekoliko povešavi in skrivajo škrlatne prašnike.

Okrasne češnje

Podobno kot pri magnolijah lahko tudi pri češnjah najdemo številna nekoliko nižja drevesa, ki so primerna za okrasne vrtove. Med njimi si posebno mesto zaslužijo japonske češnje, vrste Prunus serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. sargentii in križanec P. × yedoensis. Še posebej pestro izbiro sort nam ponuja vrsta P. serrulata. Tako lahko poleg enojnih cvetov pri botanični vrsti izbirate tudi med polpolnimi cvetovi pri sorti ’Shirotae’ in polnimi cvetovi pri sorti ’Shirofugen’. Zanimiva je tudi sorta ’Amanogawa’, ki požene precej drugačno stebričasto krošnjo, s katero spominja na topol. Za vse ljubitelje povešavih dreves je prava izbira sorta ’Kiku-shidare’, žal pa nima dolge življenjske dobe.

Okrasno lubje

Še pred prvimi cvetovi pa številna drevesa polepšajo vrt tudi s svojim lubjem. Ko rečemo lubje, navadno najprej pomislimo na breze. Zelo okrasni sta himalajska (Betula utilis var. jaquemontii) ali papirna breza (B. papyrifera). Odlični sorti himalajske breze sta ’Grayswood Ghost’ in ’Silver Shadow’, katerih stebla so prekrita s srebrnkasto belim lubjem, ki jim pozimi daje videz belkastega privida. V bolj tople tone je obarvano lubje ermanove breze (B. ermanii), pri kateri je beli barvi lubja primešanih še nekaj odtenkov rožnate in kremaste barve.

Zelo lepo barvito lubje najdemo tudi pri češnjah. Tibetanska češnja (P. serrula) ima čudovito svetleče lubje v rdečkasto-rjavkastih tonih, ki ga dodatno poživljajo lososovo obarvani pasovi. V podobnih toplih tonih lahko vrt okrasimo tudi z lubjem nekaterih javorjev. Kljub imenu – sivi javor (Acer griseum), bo ta vrsta vaš vrt popestrila z zanimivim lubjem v oranžno-rjavkastih odtenkih, ki se v večjih krpah lupi iz drevesa in daje drevesu poseben videz.

Za konec pa prvak med okrasnimi drevesi. To je stevardija (Stewartia pseudocamellia), ki je enkratno okrasno drevo. Sredi poletja lahko občudujemo lepe bele cvetove, sledijo zanimivi plodovi in jeseni škrlatno obarvano listje. Za zaključek leta pa lahko občudujemo še čudovito barvito lubje, ki se s starostjo drevesa še izboljša.

Drevesa še zdaleč niso samo za senco. Z njimi lahko dodatno polepšamo višek pomladne sezone. Nekatera med njimi pa poskrbijo tudi za zimo, ki jo polepšajo s svojim lubjem ali celo zgodnjimi cvetovi.

Matevž Likar