Ena teh je pljučnik (Pulmonaria), ki je ena izmed prvih spomladi cvetočih trajnic pri nas. 

Najlepše uspevajo na senčnih ali polsenčnih rastiščih in v tleh, ki so bogata s humusom ter dobro odcedna. Glede vlage niso občutljivi, prenesejo celo precej vlažna tla, pa tudi suha, kakršna so pogosto pod drevesi.

So trajnice s plazečo se koreniko tik pod površino. Lepi so v senci dreves, kjer spomladi, ko drevesa še niso olistana, pride do veljave množica njihovih drobnih cvetov. V različnih odtenkih modre, vijolične in bele barve, ki se dvignejo nad listne rozete.

Pike in lise na listih

Pozneje, ko odcvetijo, pa senčni prostor pod drevesi krasi njihovo listje. Listi so zelo raznoliki, odvisno od vrste oziroma sorte.  Večinoma so suličasti, razlikujejo pa se tudi po velikosti. Nekaj vrst je tudi vedno zelenih. Poznamo liste z belimi, sivimi ali svetlo zelenimi pikami in lisami, ki so lahko najrazličnejših oblik. Pike ali lise so lahko manjše, pri nekaterih pa lahko prekrivajo skoraj celotno površino lista. Te svetlejše lise ali pike prekrivajo tako imenovane zračne žepke na listu, ki preprečujejo preveliko segrevanje celic pod njimi. Tak način prilagoditve jim omogoča, da v naravi preživijo neugodne razmere.

Lepi v skupini

Vrtnarji so to njihovo posebnost opazili in selekcionirali tiste rastline, ki so imeli najzanimivejše liste. Različne vrste ali sorte zrastejo do 30 centimetrov visoko in okoli 40 centimetrov široko. Pljučniki so na vrtu lepe pokrovne rastline pod drevesi ali živimi mejami. Najlepši so, če jih posadimo v skupine. Spomladi jih občudujemo v družbi cvetočih čebulnic, še posebej lepi so z višjimi, kot so narcise in tulipani, ki se s svojimi cvetovi dvignejo nad liste pljučnika.

Sadimo jih v družbo rdečelistnih iskrivk, host, mrtve kopriv, mehkodlake plahtice, bekice in različnih praproti.

Pljučniki v naravi uspavajo v zmernih razmerah v Evropi in Aziji, v Sloveniji raste pet vrst.

Pripravki iz pljučnika blažijo vsa vnetja dihalnih poti, zdravijo hripavost, delujejo kot odličen diuretik (pospešujejo odvajanje vode iz telesa oziroma nastajanje urina v ledvicah), blažijo druga vnetja (vnetje sluznice v želodcu, prebavilih, žrelu in v ustih), med drugim pa si lahko z njimi pomagate tudi pri odpravi hemoroidov ter pri celjenju manjših površinskih ran, sončnih opeklin in ekcemov. Glavna zdravilna učinkovina pljučnika je sluz, ki vam lahko pomaga pri zdravljenju vnetega grla, kroničnega bronhitisa, oslovskega in kroničnega kašlja.

Najpogostejša in najbolj znana je uporaba čajnih pripravkov iz pljučnika. Ščepcu posušenega pljučnika lahko dodate še ozkolistni trpotec, njivsko preslico, slez ali denimo koprive, vse skupaj pa prelijte z vrelo vodo. Čaj je prva pomoč za vse pljučne bolezni in okužbe. Manj znana je domača izdelava sirupa: pripravite zelo močan pljučnikov čaj, ki ga precedite, tekočini pa nato dodajte sladkor ali še bolje med ali fruktozo, lahko tudi par kapljic limonovega soka. Vse skupaj prevrite na blagem ognju, zlijte v dobro zatesnjeno steklenico in shranite na hladno in temno mesto.

Pljučnik lahko v manjših količinah vsebuje strupene pirolizidinske alkaloide, zato je priporočljiva pazljiva uporaba – pripravkov iz pljučnika ne uporabljajte predolgo, najbolje ne več kot osem dni zaporedoma.