. Je kapusnica z dolgoletno tradicijo pridelave tako na vrtovih kot večjih površinah pri tržnih pridelovalcih. Kar nekaj časa po pojavu brokolija smo ti dve zelenjavni vrsti pogosto zamenjevali. Res sta si precej podobni in sorodni.

S pojavom sodobnih sort cvetače, ki ima poleg bele rože sedaj tudi druge obarvanosti (zeleno, rumeno, vijolično) smo začeli bolje ločevati cvetačo od brokolija, ki ima v glavnem le tradicionalno zeleno obarvano rožo. Prav barvitost cvetačnih rož je ponudila dodatno prepoznavnost te zanimive in za pridelavo specifične zelenjavne vrste. Z namenom boljšega poznavanja te zelo uporabne zelenjadnice, vam v nadaljevanju opišem osnove pridelave cvetače.

Cvetača oblikuje kocen

Vzgajamo jo iz precej drobnih temno rjavih do sivo črnih in okroglih semen, premera nekje do 3 ali 4 mm. Kot večina zelenjadnic iz družine kapusnic tudi cvetača hitro kali ter oblikuje dobro razvit in močan koreninski sistem, ki omogoči sadiki na stalnem mestu dobro oblikovano glavno korenino in globok ter močan koreninski sistem.

Podolgovati listi s svojo značilno zeleno barvo so prepoznavni znak za ločevanje cvetače od ostalih kapusnic. Tako kot pri večini kapusnic cvetača od koreninskega vratu do prvih listov oblikuje kocen, za katerega je zaželeno, da je kratek, zbit in čokat, ker tak omogoči cvetači lepo in dobro pokončno rast brez poleganja rastline. Cvetača večinoma oblikuje le eno glavno rožo in iz listnih pazduh ni sposobna tako kot brokoli oblikovati stranskih poganjkov in novih, manjših rož. Zato pa ima večina sort in hibridov cvetače dobro lastnost prekrivanja rože z listi, ki se pogosto ovijajo okrog nje tako dobro in močno, da roža sploh ni vidna. To je zaželena lastnost belih sort cvetače in naravno varovalo bele barve in zdrave rože cvetače.

Roža ali glava

Strokovno pravilno je roža, a v ljudskem žargonu pogosto rečemo glava cvetače, kar botanično gledano ni pravilno. Ob natančnem pogledu moramo priznati, da je tisti del, ki ga pri cvetači pospravljamo, res bolj podoben nabitemu in zbitemu socvetju, oblikovanem v rožo kot pa glavi, ki jo npr odrežemo pri solati ali zelju. Posebnost rože pri cvetači je, da omeseni vrh stebla in socvetje, kar potem imenujemo roža. Cvetača ima zelo čvrsto rožo, lahko je ravna ali pa sestavljena iz več manjših rož. Rožo pri cvetači pobiramo, dokler je čvrsta in ima za sorto ali hibrid značilno svežo barvo.

Ugodne so tople in vlažne pomladi

Cvetača uspeva v zmerno toplem in raje bolj vlažnem podnebju. Veliko bolj kot topla ali še manj vroča poletja, ji ugajajo tople in vlažne pomladi. To je povezano z dejstvom, da je takrat dan še kratek in je le redko (pre)vroče. Previsoke temperature, vročina in sušni pogoji zelo slabo vplivajo na razvoj cvetače. Cvetači takoj po kalitvi bolj ugajajo temperature od 16 do 20 °C, največ do 25 °C, a po nekaj začetnih dneh rasti je bolje, če temperaturo znižamo na 17 do 20 °C, da se sejanci cvetače ne bi pretegnili. Za vzgojo sadik v zimskem času in v začetku pomladi (setve v februarju, marcu) moramo vzdrževati minimalno temperaturo v gojitvenih prostorih (rastlinjak) pri 8 do 10 °C. Sadike cvetače naj imajo za presajanje spomladi od pet do šest listov, kar je v tem času optimalno za presajanje na stalno mesto pridelave. Mlade rastline spomladi prenesejo minimalen mraz in temperature tudi do malo pod lediščem brez večjih poškodb.

Poletje ni čas za cvetačo

Za presajanje cvetače v poletnih terminih za jesensko do zimsko pridelavo zadostujejo trije do štirje dobro razviti listi na sadiko. Za cvetačo velja nepisano pravilo in izkušnja, da jo najlažje pridelamo v spomladanskem in pozno poletnem – jesenskem času. V poletnih terminih je pridelava zaradi ekstremno visokih temperatur ovirana in zmoti nastajanje kakovostne rože. Zato za poletni termin spravila priporočamo le tiste kraje, kjer so možnosti za nižje temperature, zato izbiramo hladnejša rastišča na severnejših in senčnih legah, težja tla ali pa pridelujemo na višjih nadmorskih višinah. Cvetača zahteva za rast in oblikovanje rože redno oskrbo z vodo in višjo zračno vlago. Dobro se razvija, če je v tleh vsaj 70 do 85 % poljske kapacitete za vodo in če je relativna zračna vlaga od 80 do 90 %. Če imamo posevek ob koncu poletja ali v sušnih razmerah, redno namakamo s pomočjo kapljičnega sistema namakanja. Dobro prenese tudi namakanje s pršenjem, na primer z mikrorazpršilci, s katerimi povečamo relativno zračno vlago v posevku, kar dobro vpliva na rast rastlin in oblikovanje rože. Za svetlobo cvetača ni zahtevna. Ugaja ji srednja osvetljenost, ki jo lahko zagotovimo tudi s primerno gostoto sajenja sadik na enoto površine. Tako poskrbimo za dobro osvetlitev celotne rastline in rože.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot