Venenje rastlin, gnitje in propad solate, radiča in endivije povzroča glivična bolezen bela gniloba. Bolezenska znamenja povzročata sorodni glivi, Sclerotinia minor in Sclerotinia sclerotiorum. Glivi imata soroden razvoj, razlikujeta pa se po obliki in velikosti sklerocijev. Za obe vrsti je značilno, da se gliva v obliki sklerocijev v tleh lahko ohranja več let (tudi do 10 let) in da jima ustrezajo rahla, zračna tla, v katerih ne zastaja voda.

Okužene rastline solate, radiča in endivije začnejo gniti tik nad zemljo in na podzemnih delih (mehka gniloba), na rastlinah začnejo veneti zunanji listi, rastlina se sesede in zgnije v celoti.

Če želimo takšno rastlino dvigniti, opazimo, da se z lahkoto loči od korenin, ki ostanejo v tleh. Na gnijočih delih rastline kmalu opazimo belo gosto prevleko (micelij), ki spominja na vato, znotraj tega pa kasneje opazimo mehka zrna, velikosti graha (sklerociji) in nepravilnih oblik, ki so na začetku mehka in sive barve, kasneje pa otrdijo in počrnijo.

Bela gniloba se na rastline naseli v vseh razvojnih fazah, najpogosteje pa tik pred tehnološko zrelostjo. Za večji pojav te bolezni so odločilni predvsem visoka zračna vlaga, primerna toplota in vremensko pogojena slaba osvetlitev.

Ukrepi za zmanjšanje težav

Sklerociji se lahko v tleh ohranjajo tudi več let, zato je za zmanjšanje infekcijskega potenciala glive pomembno dosledno izvajanje širokega kolobarja. Vsekakor moramo poskrbeti še za dosledno odstranjevanje in uničevanje obolelih rastlin iz posevka (tudi korenin!) in odstranjevanje odpadlega listja ter seveda uničenje odstranjenih delov. Dobre rezultate lahko dosežemo tudi z razkuževanjem tal, denimo z vodno paro, vendar mora biti razkuževanje natančno in strokovno, saj v nasprotnem lahko dosežemo ravno nasprotne učinke (na primer več težav z drugimi boleznimi). Ta ukrep je v domačem vrtu seveda težje izvajati. Možna pa je seveda tudi uporaba registriranih fungicidov, vendar se pri pridelavi zelenjave v domačem vrtu skušamo temu čim bolj izogniti.

Siva plesniva prevleka na radiču in endiviji

Letošnjo jesen so mnogi pridelovalci na radiču, endiviji in celo motovilcu opazili sive plesnive prevleke na listih in se s strahom spraševali, ali bo plesniva prevleka uničila celo rastlino. Pepelaste prevleke na listih je oblikovala gliva Erysiphe cichoracearum. Omenjena gliva najpogosteje parazitira radič, redkeje pa se naseli na endivijo. Pri radiču znamenja praviloma opazimo na zunanjih listih rozete, običajno še zlasti okrog glavne žile. Močno oboleli listi izgubljajo sijaj in se zvijajo, na mestih pojava pepelovke pa kasneje nastanejo nekroze. Za okužbo in razvoj te bolezni so ugodne temperature okoli 18°C in visoka relativna zračna vlaga, na kalitev spor in razvoj glive pa negativno vplivajo višje temperature in neposredna sončna svetloba.

Osnova varstva je upoštevanje kolobarja in odstranjevanje ter uničevanje obolelih delov rastlin. K zmanjšanju težav s to boleznijo pripomoremo tudi z izbiro sorte, saj vse sorte niso enako občutljive. Pri sajenju jeseni se izogibajmo sajenju na gredice, ki so v senci, saj je znano, da so za pepelovko bolj občutljive v senci rastoče rastline. 

Pri pridelavi v zavarovanih prostorih poskrbimo za ustrezno zračenje oziroma zniževanje zračne vlage. V primeru manjše pridelave bomo bolezenska znamenja hitro opazili in zgodaj iz posevka odstranili obolele rastline (oboleli del običajno odstranimo in uničimo, zdravi del rastline uporabimo za prehrano) ter tudi tako vplivali na manjši potencial za ohranjanje bolezni. Poseganje po fungicidih je le redko potrebno. Če na domačem vrtu pridelujemo več radiča in endivije, pa je smiselno ob pojavu prvih bolezenskih znamenj uporabiti ustrezen, v ta namen pri nas registriran fungicid.  Pri tem seveda dosledno upoštevamo navodila za uporabo fungicida ter ne pozabimo na karenco.

Črna listna pegavost na endiviji in radiču

Pogosteje kot s pepelovko se večina pridelovalcev pri pridelavi endivije in radiča na prostem srečuje z ovalnimi črnimi pegami na zunanjih listih rozete. Pege imajo neraven rob in v notranjosti pege lahko opazimo več prstanov. Če so ugodne vremenske razmere za razvoj bolezni (temperature od 10 do 13°C in deževno obdobje), se na listih oblikuje več peg, ki se povečujejo in združujejo,  oboleli listi zato posledično nepravilno rastejo in rumenijo. Zaradi okužb z glivo Alternaria cichorii, ki povzroča črno listno pegavost endivije, lahko ob ugodnih razmerah za razvoj bolezni propade večji del listov v rozeti. Povzročitelj bolezni se prenaša bodisi z okuženim semenom ali s pomočjo okuženih ostankov rastlin. Podobno kot pri prej omenjenih boleznih je tudi za zmanjševanje potenciala za okužbo s to boleznijo potrebno upoštevati širok kolobar in odstranjevati ter uničevati obolele ostanke rastlin.

Sejmo zdravo seme in rastline posadimo na večje razdalje ter na bolj odcedna tla. Po potrebi lahko uporabimo tudi katerega od v ta namen registriranih fungicidov, čemur pa se pri pridelavi v domačih vrtovih skušamo izogniti.

Iris Škerbot