Ker imajo enake rastne zahteve in če vam uspevajo rododendroni in azaleje, lahko na istzem rastišču povsem bre4z težav posadite tudi zanimiv pieris.

Pieris (Pieris) spada v družino vresovk (Ericaceae), ima okoli deset zimzelenih vrst in uspeva v humozni in kisli prsti b Aziji in Severni Ameriki. V senci raste hitreje, cveti pa manj. Najbolj primerna za pierise je vzhodna lega, isto velja tudi za rododendrone in azaleje. Posamezni cvetovi so podobni cvetkom šmarnic ali pa borovnic in brusnic, kar pa ni prav nič čudno, saj rastline spadajo v isto družino.

Mladi poganjki so rdeči

Pieris zacveti spomladi na koncih lanskoletnih poganjkov, listi novih in še mladih poganjkov pa so pri vrsti Pieris formosa ‘Forestii’ žareče rdeči in to barvo listi ohranjajo dlje kot pri izhodiščni vrsti. To sorto drevesničarji razmnožujejo le s potaknjenci. Pozneje dobijo listi nežno zeleno barvo, do jeseni pa dozorijo in postanejo temno zeleni. Čeprav so rastline precej odporne proti mrazu, je priporočljivo, da jih varujemo (s slamo, z lepenko), kot varujemo rododendrone pred zimskim soncem in prevetritvijo. Prst za pieris je enaka kot za rododendrone in azaleje, torej prepustna, kisla, hranilna in vlažna.

Star grm lahko pomladimo

Pomlajevanje starejših grmov ni škodljivo. V Angliji imajo iz pierisa celo žive meje, čeprav so bolj pogoste iz fotonije, ki imajo enak učinek s spomladanskimi rdečimi poganjki. Vrsta Pieris formosa je doma izpod Himalaje. Ameriška vrsta Pieris floribunda ima zelo lepo in močno cvetje, nima pa rdečih poganjkov, Pieris japonica je azijska sorta, mladi listi so bakreno rdečkasti in dokaj veliko velo cvetje. Ena od sort ima tudi rožnate cvetove in med najbolj atraktivne sodi ‘Variegata’, ki ima pisane, zeleno bele cvetove in raste nekoliko počasneje. Sort je še več, zanimive so tudi druge vrste. Primertna družba za pieris so druge vresovke, od drugih trajnic so primerne vrtne kresnice (Astilbe), hoste ter duge ljubiteljice vrtnih senčnih kotičkov.