Za rastline, ki niso kos našim zimam, bomo morali poskrbeti mi in jih ustrezno prezimiti. 

Poletna vročina pri nas na vrtovih ustvari temperature, pri katerih uspevajo številne rastline iz toplejših zemljepisnih območij. Z nižanjem temperatur v jesenskem času pa se njihovo obdobje uspevanja hitro zaključi. Če jih želite tako ohraniti tudi za naslednjo sezono, jih boste morali umakniti v toplejši prostor, kjer ne bodo izpostavljene zmrzali.

Številne poleti cvetoče čebulnice ne bodo preživele zime na prostem, zato jih je potrebno izkopati in prezimiti na toplem. Mednje spadajo npr. dalije, kane, in gladiole.

Počakajte, da prvi mraz uniči njihove poganjke, nato pa čebulice ali gomolje izkopljite in posušite. Posušeno prst boste lažje odstranili in pregledali čebulice, če kažejo znake poškodb ali bolezni. Če so poškodovane ali obolele, jih zavrzite, preostale pa shranite v prostoru s temperaturo med 5 in 10 °C. Dalije pospravite v suh in temen prostor, medtem ko bo kanam bolje delo vlažno ozračje.

Svetloba in temperatura prezimovališča

Pri rastlinah, ki bodo tudi pozimi ohranile svoje poganjke, se je včasih potrebno prilagajati vsaki posamezni rastlini. Če jim boste omogočili čim bolj ugodne pogoje, bodo izpostavljene manjšemu stresu ob prezimitvi. Ogrevani dnevni prostori so za prezimitev rastlin navadno pretopli. Primernejši so strešni ali kletni prostori, kjer so temperature nižje, vendar še vedno nad lediščem. Pri tem pa je pomembna tudi osvetljenost prostorov. Nekatere rastline, denimo afriško lilijo (Agapanthus) lahko prezimite v temnih prostorih, saj zimo preživi pod zemljo in ne potrebuje svetlobe. Druge rastline, denimo oleander, bugenvileja in pasijonka, pa potrebujejo za prezimitev dovolj svetlobe. Če imate na voljo ogrevan prostor z 18 °C, lahko na okenski polici prezimite tudi begonije in okrasno koprivo (Coleus). Rastline se nekoliko razlikujejo tudi v svojih zahtevah po temperaturi v časi prezimitve. Za nekatere rastline bo dovolj že temperatura tik nad lediščem, večini pa bo zadoščala temperatura nad 5 °C. Še nekoliko višje temperature pa bosta potrebovali angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara), pri katerih temperatura tudi med prezimovanjem ne sme pasti pod 10 °C.

Če vas je mraz nekoliko presenetil in so bile vaše rastline izpostavljene prenizkim temperaturam, boste to hitro prepoznali po mlahavem listju. Takšne rastline takoj prestavite v ogrevan prostor s temperaturo okoli 15 °C. Rastline previdno potegnite iz lonca in preverite stanje koreninske grude. Če je mraz preveč poškodoval korenine, so te najverjetneje zgnile in rastlini ne bo več mogoče pomagati. Če pa so korenine še nepoškodovane, rastlino previdno zalivajte, dokler si ne bo opomogla.

Zaščita rastlin na vrtu

Poleg rastlin, ki zime na vrtu nikakor ne bi preživele, pa lahko na vrtovih najdemo tudi nekatere predstavnike, ki so ravno na meji svojih sposobnosti prezimitve. Lahko jih zaščitite kar na vrtu. Pri zaščiti se je najpomembneje osredotočiti na korenine in koreninsko krono. Oboje boste najlažje zavarovali tako, da boste okrog rastline nasuli pet do deset centimetrov debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin.

Pri večjih rastlinah, pri katerih bodo prezimili tudi nadzemni deli, je potrebno zaščititi še poganjke. Najlažje jih boste zaščitili, če boste rastlino obdali s suho slamo in jo ovili z vrtno kopreno. Odvisno od velikosti rastline se lahko odločite, da zaščitite samo nižje dele rastline skupaj s koreninsko krono ali pa ovijete celotno rastlino, kar bo zaščitilo tudi poganjke in brste višje na rastlini.

Če vas bo prvi mraz presenetil, lahko za prehodno rešitev rastline zavijete samo v hortikulturno kopreno, ki bo zaščitila poganjke pred prvimi slanami. Kasneje pa boste morali dodati tudi slamo, saj le koprena ne bo dovolj, da bi zaščitila rastline pred nizkimi zimskimi temperaturami.

Redno pregledovanje rastlin

Pozimi večkrat preverite stanje zavarovanih rastlin in tistih v prezimovališčih in morebitne težave takoj odpravite. V zaprtem prostoru, kjer zrak slabo kroži, se lahko hitro pojavijo plesni ali škodljivci, ki škodijo rastlinam v tem zanje nekoliko kritičnem obdobju. Pri rastlinah na prostem redno odstranjujte tudi zapadel sneg, ki lahko zaradi teže polomi poganjke. Ne pozabite tudi na gomolje in čebulice, na katerih se lahko pojavita gniloba in plesen. Obolele gomolje je najbolje čim prej odstraniti, preostale zdrave gomolje pa prestaviti na bolj zračno mesto.

Zima je čas, ko večina rastlin na vrtu preide v zimsko spanje, pri tem pa nekatere potrebujejo tudi našo pomoč. Z nekaj načrtovanja in dodatnih opravil lahko večino rastlin uspešno prezimimo in si zagotovimo njihove cvetove tudi v naslednjem letu.

Matevž Likar