Kot pravi Roman Mavec, vodja poskusnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, sta v njihovem nasadu najbolj prizadeti sorti elstar in jonagold, najbolje pa sta jo tokrat odnesli gala in zlati delišes.

Letošnji pridelek

Breskve, slive in češnje so pozeble v celoti, tudi del jagodičja, pridelek ameriških borovnic je dober, 60- do 80-odstoten, odvisno od sorte. Hruške so se v sadovnjaku na Brdu kljub pozebi lepo razvile. Vzrok za to je partenokarpija ali razvoj ploda brez oploditve, kar je značilno za nekatere kultivirane rastline (hruška, jablana, ananas, bananovec).  Kot pove Mavec, je pridelek hrušk 60-odstoten. Tudi v domačih sadovnjakih smo ostali letos praktično brez pridelka, pove Roman Mavec. To se pozna tudi po večjem povpraševanju po sadju pri tržnih pridelovalcih.

Plodovi, ki so se razvili, so večinoma drobni. Vzroka za to sta pomrznjeni glavni cvetovi ter hladno in vlažno vreme spomladi.

Kot razloži strokovnjak, je ravno spomladansko vreme bistveno za razvoj debelih plodov. Na debelino plodov je vplivalo tudi poletno vreme. Letos sta bila dva izrazita vročinska vala s sušo. Fotosinteza se pri 28 stopinjah Celzija prekine, rastline zakrknejo, kar vpliva na razvoj plodov.

Kakovostni plodovi

Zunanja in notranja kakovost plodov sta dobri. V intenzivnih nasadih so kljub slabemu pridelku nemoteno izvajali predpisano zaščito proti boleznim in škodljivcem, saj morajo ohraniti zdrava drevesa tudi za naslednjo sezono, ko pričakujejo bistveno boljši pridelek, če bo vreme seveda služilo. V domačih sadovnjakih marsikdo proti jabolčnemu zavijaču ne škropi, zato črvivi plodovi predčasno odpadajo. Kot razloži Roman Mavec, je letos ekstremno malo plodov, zato so še bolj na udaru škodljivcev.

Zorenje jabolk se je zaradi opisanega vremenskega dogajanja zamaknilo za 7 do 10 dni, kar je potrebno upoštevati. Pri tem pa sogovornik opozarja, da se pri poznih sortah čas zorenja uravna s povprečjem, kar pomeni, da poznih sort ne puščamo predolgo na drevesih.

Pozeba pa ni prizadela le gojenih sadnih dreves, ampak tudi divje rastoča, zato ni plodov niti v gozdovih. To pomeni, da bodo redki plodovi v domačih sadovnjakih še bolj vabljivi za ptice, sršene in ose. Pridelek bomo ohranili s prekrivanjem dreves z mrežami. Prekrijte celo krošnjo in mrežo, če se le da, spodaj stisnite. Ptice bodo namreč našle vsako odprtino, da bodo prišle do hrane. Če bo spodaj ostala odprtina, bo pridelek kljub mreži šel, ptice pa se bodo zapletale v mrežo.

Jesenska rez

Poleti nas navadno moti veliko število bohotivk, zato jih izrezujemo. Roman Mavec tega ne svetuje, kadar je vroče in suho vreme. Rastlina je takrat v stresu. Počakajmo, da pade dež in kakšen dan ali dva po dežju porežimo vodne poganjke. Z rezjo v vročem in sončnem vremenu namreč odpremo krošnjo, sonce ožge in s tem poškoduje plodove.

Ker letos ni bilo veliko plodov, so drevesa močneje rasla. Roman Mavec priporoča rez po obiranju plodov.

To opravimo v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra. S to rezjo preredčimo krošnjo, odstranimo do tretjino odvečnih poganjkov. Tako bo les na drevesu lepše dozorel. S tem dosežemo, da bo drugo leto drevo manj bujno raslo. Konec oktobra in v začetku novembra bo tudi čas za gnojenje dreves. Dodamo hlevski gnoj ali nekaj pesti mineralnega gnojila, pri čemer pazimo, da ima dušik v mešanici hranil NPK najmanjši delež.

Če boste letos sadili sadna drevesa, lahko v oktobru že izkopljete jame, ob tem pa dobro premislite, katero sorto želite imeti in predvsem, kako visoko drevo sodi v vaš sadovnjak. Od tega bo odvisna izbira podlage. Čas za nakup sadik je od začetka novembra dalje.

Pokanje lubja – Do pokanja lubja in plodov pride poleti, ko je dalj časa vroče in suho, potem pa pade dež in se ohladi. Če opazimo razpoke na lubju, naredimo blago raztopino bakrovega pripravka v pršilko in rane popršimo. S tem jih razkužimo in drevo zavarujemo pred vdorom patogenih gliv.

Poškodba debla s kosilnico – Pri košnji pogosto poškodujemo debla dreves. Tega morda ne opazimo takoj, a se z leti poškodba veča in veča, kar povzroči hiranje in počasno propadanje drevesa. Zato priporočamo okoli debel sadnih dreves kolobar, ki ga dvakrat ali trikrat v sezoni plitvo okopljemo.

Marjeta Hrovatin