V evropskem merilu je po količini pridelanih hrušk med vodilnimi zgodnjimi hruškami. Večinoma jo pridelujejo v Španiji. Sorta limonera je sinonim za sorto hruške guyotova, ki marsikateremu našemu ljubiteljskemu sadjarju ni nepoznana sorta. Gre za sorto francoskega porekla, ki izvira iz mesta Troyes v Champagni. Je naključni sejanec neznanih staršev. Znana je od leta 1875 dalje. Osnovno ime je sorta dobila po francoskem zdravniku in agronomu dr. Julesu Guyotu, znanem tudi po uvedbi šparonske vzgojne oblike vinske trte (enoramni in dvoramni guyot). Plod guyotove je srednje velikosti in hruškasto podolgovate oblike. Osnovna zelena barva z dozorevanjem prehaja v različne odtenke rumenega obarvanja. Koža je gladka in prekrita s številnimi drobnimi pikicami (lenticelami). Je prevladujoče sladkega okusa z rahlo izraženo kislino ter aromo. Plod je v času drevesne zrelosti precej čvrst in za poletno sorto dokaj dobro prenaša transport. Čas zorenja sorte je 20 dni pred viljamovko. V Španiji, največji pridelovalki te sorte, postanejo plodovi zaradi toplejše klime nekoliko daljši ter včasih tudi bunkasti. To in značilna zeleno rumena obarvanost plodov sta bila tudi razlog za poimenovanje limonera, ki v prevodu pomeni limonovec. Sorta guyotova je bila v preteklosti vključena tudi v žlahniteljske programe vzgoje novih sort hrušk. Takšni sta npr. novejši češki sorti hrušk isolda (guyotova x junijska lepotica) ter david (guyotova x društvenka).  

Potrebno je še povedati, da sorte guyotova (limonera) ne gre zamenjevati s sorto limonarca (hardenpontova maslenka), ki je prisotna ponekod v naših krajih. Sorti sta na videz podobni, vendar je slednja, to je limonarca (hardenpontova maslenka) izrazita zimska hruška, ki zori 52 dni za sorto viljamovka, medtem ko je guyotova (limonera) poletna hruška.  

Boštjan Godec