To so lipa, javor, smreka in jelka. Namesto da bi točili poletne medove, moramo čebele krmiti s sladkorjem, da jih ohranimo pri življenju.

Star čebelarski pregovor pravi, da se že v avgustu polagajo temelji za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. Čebele, ki so se rojevale v juniju in v prvi polovici julija, so kratkožive in bodo pomrle že pred koncem jeseni. Njihova naloga je nabrati v naslednjih tednih dovolj medu za zimsko zalogo, ta pa ne sme biti manjša od 10 do 12 kilogramov na panj. Obenem morajo vzgojiti nov rod čebel, imenujemo jih dolgožive, ki bodo prestale zimske nadloge in spomladi prinesle v panje novo življenje.

Krvenka

Na žalost v avgustu presahnejo skoraj vsi pašni viri in če tedaj ne priskoči čebelam na pomoč čebelar ter jih začne takoj krmiti s sladkorno raztopino, matice prenehajo zalegati jajčeca in običajni ciklus razvoja čebelje družine se prekine. Takšne čebele so obsojene na propad še pred začetkom zime.

»Čebelji kruhek«

Za njihov nemoten razvoj pa ne zadostuje le hrana v obliki ogljikovih hidratov, kot sta med in njegov nadomestek sladkor, temveč tudi cvetni prah ali pelod, ki predstavlja beljakovinsko, maščobno, vitaminsko in mineralno sestavino čebelje prehrane. Čebele pri nas v normalnih letinah naberejo velike količine cvetnega prahu na pravem kostanju. V panjih najdemo takrat nekatere sate (v čebelarskem žargonu jih imenujemo tudi podplate) popolnoma natrpane z njim. Ta cvetni prah so čebele nabiralke odložile v celice, druge pa so ga s svojimi čeljustmi pregnetle, mu dodale izločke svojih žlez in ga z glavo natlačile do dveh tretjin v celice. V avgustu ta v satju na obrobju gnezda skladiščeni cvetni prah (imenujemo ga tudi »čebelji kruhek«) skoraj v celoti porabijo za krmljenje ličink bodočih delavk. Predtem ga razredčijo z medom in z vodo, da dobijo nekakšno redko rumenkasto pasto, ki jo nato s svojim jezičkom pokladajo ličinkam v celicah.

Letošnja zmrzal je ponekod kostanje tako prizadela, da čebele na njih niso dobili dovolj cvetnega prahu, zato bo prišlo v avgustu do pomanjkanja te prepotrebne beljakovinske hrane.

Narava v osmem mesecu leta z njo žal ni posebno radodarna. Izjemo predstavljajo razna mokrišča, kot so na primer barja, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah, poplavni gozdovi in mrtvice ob rekah ter mokrotni travniki.  Spominjam se velike suše in vročine iz pred nekaj let, ko na Goriškem poleti več tednov ni bilo dežja. Matice so popolnoma prenehale zalegati, kljub temu, da so čebelarji svoje čebelje družine redno prehranjevali s sladkorno raztopino. Ogljikovih hidratov torej ni manjkalo, žal pa v naravi čebele niso dobile prepotrebnega cvetnega prahu. Poznam nekaj velikih goriških čebelarjev, ki so pripeljali svoje prevozne čebelnjake na Ljubljansko barje. Kasneje so mi povedali, da so matice na novem pasišču že v dveh tednih zalegle po sedem satov na panj. Na barju so takrat cvetele krvenka, zlata rozga, vodna in dolgolistna  meta, kukavičja lučka, nedotika, brestovolistni oslad, grabljišče, lučnik in močvirski osat, da naštejem najpomembnejše, ki sem jih tudi fotografiral.

Medno sladkorna pogača

Kaj pa naj storijo tisti čebelarji, ki svojih čebel ne morejo pripeljati na tako bogata pasišča, da bi tudi njihove matice v avgustu normalno zalegale? Kdor je razmišljal dolgoročno, je v aprilu, maju in juniju, ko je bila potreba po cvetnem prahu v čebeljih družinah manjša od ponudbe v naravi, ta čebelji pridelek smukal, ga redno vsak dan pobiral iz predalčkov osmukalnikov in ga takoj svežega globoko zamrznil. Nekaj ga je morda nameraval uporabiti zase kot zdravo prehransko dopolnilo ali za prodajo, nekaj pa tudi za potrebe svojih čebel, če narava v avgustu ne bo zanje dovolj poskrbela.

Vodna meta

Sladkorna pogača

Čebelam ga običajno dodajamo v obliki medno sladkorne pogače. Za njeno izdelavo potrebujemo mlet sladkor, cvetni prah in nekaj medu, namesto njega pa lahko tudi invertni sirup, ki ga prodajajo trgovine s čebelarskimi potrebščinami. Te tri sestavine mešamo med seboj, dokler ne dobimo testo ustrezne gostote. Čebelam ga dajemo v pitalnikih ali pa v plastičnih vrečkah, ki jih položimo na tista mesta v panju, kjer jim bo najlažje dostopno.  

Pazimo, da je cvetni prah neoporečen, torej iz popolnoma zdravih čebeljih družin. Kdor ga nima, si lahko pomaga z nadomestki, na primer s pekovskim ali pivskim kvasom.

Za primer navajam naslednji recept: na 50 kilogramov mletega sladkorja potrebujemo 2,5 kilograma neprekuhanega pekovskega kvasa, ki ga razredčimo v 2 litrih vode, da dobimo nekakšno rjavkasto juho. V betonski mešalnik vsujemo celotno količino sladkorja in v vrteči boben počasi vlivamo razredčeni kvas. Po petih minutah se na površini te mešanice oblikujejo za oreh ali lešnik velike kroglice. Vsebino mešalnika zdaj stresemo v večjo posodo in takoj polnimo v plastične vrečke ali pitalna korita. Po enem dnevu se kroglično kašasta zmes lepo razpusti in je že primerna, da jo damo čebeljim družinam. Ker je mleti sladkor v trgovinah zelo drag, si pomagamo tako, da kupimo navadnega v kristalih, nato pa poiščemo večjega čebelarja, ki ima ustrezen mlin za mletje sladkorja in ga prosimo za uslugo.

Priprava ustreznega sladkornega testa z beljakovinskimi dodatki je res nekoliko zamudno opravilo, toda ker bomo  na ta način prebrodili avgustovsko brez pašno obdobje in svojim čebeljim družinam zagotovili dovolj dolgoživih zimskih čebel, naš trud ne bo zaman.

Franc Šivic