To je vidno že zdaj, ko pišem te vrstice. Tudi na iglavcih še nisem našel povzročiteljev medenja, ki se v normalnih letih pojavijo v sicer manjšem številu že konec maja. Upam, da nizke temperature niso preveč prizadele kaparjev in lubnih ušic na smreki in jelki, sicer se nam čebelarjem zares slabo piše.

Vreme in razvoj čebeljih družin

Vendar niso zaskrbljujoče samo posledice aprilske zmrzali na medovitih rastlinah. Hladno, vetrovno in predvsem deževno vreme, ki se vleče že skoraj ves mesec maj in ga meteorološka služba napoveduje tudi v juniju, vpliva na razvoj čebeljih družin. Tiste, ki jih imam na Goriškem, so v drugi polovici marca odlično izkoristile pašo na vrbi ivi in malo kasneje na beli vrbi ter nekaj dni pred vdorom mrzlega zraka tudi na divjih češnjah; te so v mojem sadovnjaku spet bujno cvetele. Toplo vreme je še dodatno pospešilo zaleganje matic. Ker predstavlja na Goriškem glavno pomladansko pašo akacija, ki začne cveteti v prvem tednu maja, morajo biti moje čebelje družine takrat na višku nabiralne moči, da ta dar narave v polni meri izkoristijo. Zadnjih nekaj let jih mesec dni prej še dodatno okrepim z nekaj sati pokrite zalege iz pomožnih družin. Čebele, ki se iz njih povalijo, so v začetku maja že dovolj stare, da lahko gredo na pašo. Zdaj pa sledi še en pomemben ukrep. Nekaj dni pred začetkom cvetenja akacije vsem gospodarskim panjem odvzamem matice (te so na hrbtu označene z barvo, zato jih razmeroma hitro najdem) in z njimi formiram pomožne družinice na treh satih. Čebelarji jih imenujemo narejenci. Ker sem jih naredil dovolj zgodaj, se bodo do konca pašne sezone, to je do avgusta, razvile v krepke družine na sedmih satih in brez težav prezimile.

Z blatom čebel popackana brada panja. Čeprav je bila letošnja zima razmeroma mila, čebele zaradi vlažne in senčne lege mojega čebelnjaka v Ljubljani niso dobro prezimile.

Predčasne nabiralke medu

S tem ukrepom sem dosegel več pomembnih ciljev. Ker sem gospodarskim panjem odvzel matice, sem v njih prekinil zaleganje in mlade čebele, ki bi po svoji naravi morale opravljati hišna dela, predvsem nego zalege in gradnjo novega satja, postanejo predčasno nabiralke nektarja in pridelek medu se poveča do 50 %. Takoj po odvzemu matice potegnejo čebele zasilne matičnike. Po osmih dneh vse gospodarske družine pregledam in poderem vse matičnike razen dveh: enega pustim v spodnji etaži, kjer je plodišče, drugega pa prenesem v tretjo etažo in tam odprem zgornje žrelo, da se bo lahko mlada matica, ko se bo izvalila, odletela na parjenje. Triletne izkušnje kažejo, da se v polovici panjev oplodita obe matici, v drugi polovici čebeljih družin pa tista v plodišču ali ona druga v tretji etaži. Kaj sem dosežem s tem ukrepom? Vsako leto obnovim matice, povečam donos medu in takšne čebelje družine tisto sezono praviloma ne rojijo. Ker so čebele nekaj časa brez zalege in ker je parazit varoja samo na odraslih čebelah, ga lahko z enim od ekoloških sredstev ali z lovilnim satom uspešno uničimo še pred začetkom naslednje paše.

V nabiralni vnemi

Letos sem moral čebelariti nekoliko drugače. Ko sem videl, da je akacija pozebla, je bila moja glavna skrb, kako obdržati čebele dovolj močne in v nabiralni vnemi do naslednje paše, pri tem pa jim ne dovoliti, da bi se jih polotila rojilna mrzlica. Iz izkušnje vemo, da čebelje družine, ki rojijo, tisto leto ne prinesejo medu. Trganje matičnikov lahko rojenje začasno prepreči, toda če ta ukrep večkrat ponovimo, lahko zapade takšna čebelja družina v brezdelje in ne izkoristi naslednje paše. Na Goriškem so sredi aprile zasedale moje čebele že vse ulice v plodiščih in mediščih. Ker je tiste tedne pogosto deževalo, občasno je pihala tudi burja, temperature pa so bile prenizke, da bi čebele izletavale, so bili dani vsi pogoji za nastanek rojilnega razpoloženja.

  Ometanje čebel s sata v žično košaro

»Puščanje krvi«

Takrat sem sklenil uporabiti ukrep, ki ga poimenujejo nemški čebelarji z besedo »Schröpfen« in dobesedno pomeni »puščanje krvi«. Močnim panjem vzamejo nekaj satov pokrite zalege in jih dajo slabše razvitim družinam, da jih okrepijo in obenem izenačijo z ostalimi. Jaz sem ta ukrep nekoliko spremenil. Namesto odvzema satov z zalego sem iz vseh medišč ometel tam sedeče čebele v posebne koše iz goste žične mreže, te pa sem še isti večer odpeljal v Ljubljano. Že dve leti se čebelje družine v našem vrtu v primerjavi s primorskimi slabo razvijajo. Za to je verjetno kriva senčna lega čebelnjaka in posledično močna griža, kar se pozna po iztrebkih na pročelju in na bradah panjev. Konec aprila so zasedale komaj polovico satov v plodišču. Ko pa sem stresel v vsak panj približno kilogram čebel s Primorske, so se čebelje družine v čebelnjaku pri naši hiši za Bežigradom okrepile in sredi maja že pridno izkoriščale bogato pelodno pašo na cvetočih travnikih v okolici Savelj in Kleč. Kmetje običajno pokosijo travnike zelo zgodaj, toda letos jim pogoste padavine tega opravila niso dovoljevale. Dež je sicer motil tudi čebele, ki pa so znale izvrstno izkoristiti vsako sončno urico in hitro poleteti na obisk travniškim cvetlicam.

Čebelarji smo že po naravi večni optimisti. Zato upamo, da bo kljub slabemu začetku letošnja pašne sezona vendarle boljša, kot kažejo trenutne razmere.

Franc Šivic