V sončnih majskih dneh sta na mnogih lokacijah paradižnik in paprika utrpela poškodbe zaradi močne sončne pripeke in mnogi pridelovalci ste se soočali z ožigi.

Nalivi so na mnogih lokacijah na zelenjadnice nanesli zemljo, v mnogih vrtovih pa je zastajala tudi voda. Če so bile spomladanske razmere za rastline slabe, pa se škodljivci in bolezni niso pustili motiti.

Polži ne počivajo

Veliko slabe volje povzročajo polži različnih velikosti in barv, ki si brez slabe vesti lastijo sadove našega dela. Običajno najbolj ogrožajo vrtnine in poljščine, ki jih pridelujemo na težjih, karbonatnih tleh, saj se takšna tla veliko počasneje osušijo kot peščena, iz katerih dež hitro odteče v podtalje. Gospodarsko pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin so predvsem polži brez hišic, ki jih uvrščamo v družini lazarjev in slinarjev. Skoraj neškodljiva je družina polžev s hišicami, med katerimi so najpomembnejši vinogradniški, vrtni in gozdni polž.

Polži z jezikom strgajo mlade mehke dele rastlin, na starejših pa izjedajo velike luknje, objedajo tudi kaleče ali mlade rastline.

Znan je podatek, da lahko v 24 urah pojedo hrane do 50 % lastne teže (torej tudi do 10 g rastlinske mase/noč), od tega je približno 60 % sveže rastlinske hrane, 35 % odmrlih rastlinskih snovi in 5 % beljakovinske hrane živalskega izvora. Škoda, ki jo povzročijo, je neposredna, hkrati pa poškodbe vodijo k zmanjšani kakovosti in količini pridelka, pridelek pa je pogosto tudi onesnažen s sluzjo in iztrebki. V vrtovih in na drugih površinah polži opravljajo tudi pomembno nalogo – pojedo tudi ostanke razkrajajočih rastlin in/ali mrtvih živali, so hrana mnogim živalim …

V primeru nizke vlage tal je smrtnost velika. Visoka vlaga tal vpliva na motnje v razvoju polžev in propadanje. Razlog za njihovo prerazmnožitev je pogosto tudi njihova lastnost, da so prilagodljivi jedci.

Ukrepi proti polžem

V boju z njimi bomo uspešni takrat, ko bomo združevali in kombinirali čim več metod zatiranja. V boju proti polžem je zelo pomembna skrb za urejenost okolice vrtov in njiv, redna košnja trave, odstranjevanje kupov organskih ostankov, ki bi lahko bili potencialna skrivališča za to  nadlogo in podobno. V jesenskem času bodimo zlasti pozorni na:

– gnezda z jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo,

– ob robove vrtov namestimo različne ovire, ki preprečujejo polžem dostop do pridelovalnih površin (”ograje” iz pocinkane pločevine, suha žagovina, ječmenove pleve, zdrobljene jajčne lupine …),

– redno pobirajmo polže izpod lesenih desk, posod, ki jih imamo v vrtovih, in kamor se pogosto zatečejo polži,

– obdelava tal (na površinah, kjer imamo težave s polži, prekopavajmo pozimi ali zgodaj spomladi),

– uporabo dozorelega komposta oziroma hlevskega gnoja,

– uporabo prehranskih vab, ki vsebujejo železov (III) fosfat (uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi, pri uporabi le teh ni karence).

Se nadaljuje.

Iris Škerbot