Je zelo elegantna rastlina, ki ne potrebuje veliko svetlobe. Ime sobna trta je dobila zaradi listov, ki spominjajo na liste trte, ter zaradi načina rasti.

 Ker so stebla zelo šibka, se po začetni rasti v višino zaradi lastne teže prevesijo. Lahko jo vzgajamo kot vzpenjavko ali pa jo posadimo v obešanko, kjer raste navzdol. Zaradi rombasto oblikovanih listov ji pravimo tudi rombolistna trta ali vita. V naravi raste okoli 300 vrst te rastline, večinoma v tropskem in subtropskem okolju. Rastlina ima vitice za oprijemanje. Listi so lahko razcepljeni ali celi. Od teh 300 znanih vrst je le nekaj prilagojenih za rast v stanovanjih. Med temi so: Cissus rhombifolia – ime je dobila zaradi oblike listov. Rast je intenzivna. Če ji ustrezajo rastni pogoji, lahko v enem letu zraste tudi dva metra. Je zelo nezahtevna za gojenje. Domovina sobne trte je Južna Afrika, pokrajina Natal. Cissus antarctica je avstralska vita. Je nekoliko zahtevnejša za gojenje. Potrebuje veliko toplote, sicer pozimi izgubi liste. Njena prednost za stanovanja je, da pozimi ne potrebuje veliko vlage. Cissus striata ima precej manjše liste, po videzu je podobna sorodnici Cissus antarctica. Njena domovina je Čile. Najbolj privlačna je Cissus discolor, jo je pa najteže gojiti kot sobno rastlino. Listi imajo skoraj popolnoma gladek rob v primerjavi antarctico, so zeleni in škrlatni, vzdolž žil so srebrnosivo marmorirani, spodnja stran je temnordeče barve.

 Rastlina sonca

Sobna trta je rastlina sonca. V stanovanju jo postavimo na svetlo mesto, a zaščitena pred neposrednim soncem. Zalivamo jo z mehko vodo, ogreto na sobno temperaturo. Ta rastlina pride najbolj do izraza, če je na takšnem mestu, da se vidi vsa njena lepota. Torej nekje na višji polici, s katere se vijejo njena dolga stebla z lepimi listi. V stanovanju redko zacveti, cvetovi so neopazni.

 Prezimovanje

V zimskem času naj bo prav tako na svetlem in toplem mestu, pri temperaturi vsaj 15 stopinj Celzija. V zimskem času jo pustimo nekoliko bolj suho.

 Obrezovanje

Ker rastlina zelo bujno raste, jo moramo vsake toliko malo porezati. To običajno naredimo spomladi, v času presajanja, lahko pa tudi pozneje čez leto. Porezane poganjke lahko uporabimo za potaknjence.

 Razmnoževanje

Razmnolžujemo jo s potaknjenci, ki se lahko ukoreninijo v vodi ali substratu za potaknjence. Posodo s potaknjenci postavimo na svetlo in toplo mesto. Za ukoreninjenje potrebujejo potaknjenci visoko temperaturo od 25 do 28 stopinj Celzija. Če jih posadimo v substrat, jih damo od tri do pet v en lonček. Potaknjence zalijemo in pokrijemo s plastično vrečko, da ohranimo visoko vlago.

 Presajanje

sobno trto presadimo vsako pomlad, pred začetkom nove vegetacije. Substratu za okrasne rastline je dobro dodati še malo navadne vrtne zemlje.

 Dognojevanje

Bujno rastoča rastlina potrebuje veliko hrane. To pa dodajamo lahko tako, da že ob presajanju dodamo substratu dolgo delujoče gnojilo. Ali pa rastlino dognojujemo v tedenskih presledkih s tekočim gnojilom za zelenje. V zimskem času rastlino dognojujemo enkrat na mesec. Če jo imamo v zimskem vrtu ali pa v zelo topli sobi, kjer raste tudi pozimi, jo dognojujemo dvakrat na mesec.

 Varstvo

V domačem okolju je rastlina zelo zdrava. Le v zelo suhem in toplem prostoru jo lahko napade pepelasta plesen. Bolezen prepoznamo po belkastih pegicah, ki se pojavijo na zgornji strani listov pege se naglo širijo. Škodljivci se na tej rastlini ne pojavljajo. Če postanejo listi bledi, je to znak, da ji primanjkuje hrane ali pa da je voda, s katero zalivamo, pretrda. V zelo toplih dneh jo večkrat orosimo s primerno ogreto mehko vodo.

Sobna trta je zelo primerna tudi za pisarne in zastekljene balkone.

Foto: svetovni splet