S pravilnim presajanjem bomo zmanjšali stres za rastlino in tako preprečili njen morebiten propad.

Čas sajenja

Za preprečevanje stresa je pomemben že čas sajenja. Čeprav številne rastline sadimo v času mirovanja, kar je pri večini naših okrasnih rastlin zimsko obdobje, lahko premočan mraz poškoduje korenine že med sajenjem ali prodre do korenin prek zrahljane prsti. V primeru prenizkih temperatur je zato bolje, če počakamo na nekoliko zmernejše vreme.

Če razmere niso primerne za sajenje, rastline v loncih do sajenja postavite v neogrevan rastlinjak ali na zaščiteno mesto na prostem. Rastline z golimi koreninami pa začasno zagrebite v večji lonec s kompostom, s čimer boste preprečili izsušitev korenin.

Odlično je tudi, če lahko za sajenje izkoristimo z vlago bogate pomladne dneve, ko rastline še niso začele rasti. Vlažen substrat in padavine bodo poskrbele za dober stik med koreninami in substratom in tako zagotovile rastlinam dober začetek. Za odlično zakoreninjanje pa ni pomembna le vlaga, temveč tudi dobra prezračenost substrata, zato je pomembno, da izkopljemo ustrezno sadilno jamo.

Ustrezna sadilna jama
Sadilna jama naj bo dovolj velika, da boste vanjo udobno namestili celotno koreninsko grudo. Ena izmed najpogostejših napak pri sajenju rastlin je, da izkopljemo premajhno sadilno jamo, v katero na silo potisnemo koreninsko grudo nove rastline. Sadilna jama naj bo približno dvakrat večja od koreninske grude rastline, ki jo želite posaditi. Rastlina bo tako imela na voljo dovolj zmehčanega substrata, v katerega bo hitro pognala korenine in se dobro zakoreninila.

Globina sadilne jame je lahko enaka višini sadilnega lonca. Izjema so težka ali izjemno lahka tla, na katerih je bolje izkopati globljo jamo in nato dno izboljšati z dodatkom organske snovi (in na težkih tleh tudi grobega peska).

Podobno kot pri tleh imamo nekaj izjem tudi pri rastlinah. Srobote posadimo nekoliko globlje kot druge rastline – sadilna jama zanje naj bo približno 10 do 15 cm globlja kot je lonec, v katerem ste jih kupili. Dodatna globina bo zagotovila, da je koreninski vrat pod površino substrata, s čimer boste ob okužbi s srobotovo uvelostjo obvarovali rastlino pred popolnim propadom. Nasprotno pa potonike in perunike sadimo zelo plitvo. Podobno je tudi pri rododendronih, ki bodo najbolje uspevali, če imajo nad koreninskim sistemom le tanko plast prsti.

Pozorno pri sajenju
Ob samem sajenju preverite stanje korenin v koreninski grudi. Velikokrat se zgodi, da je lonec že omejeval razrast korenin. V tem primeru je koreninski sistem močno stisnjen in je popolnoma zapolnil prostor v loncu. Za izboljšanje zakoreninjanja z rokami nežno razvlecite koreninsko grudo, kar bo olajšalo koreninam razrast v okoliški substrat.

Spomladi ali zgodaj poleti je koristno, če v sadilno jamo dodate tudi nekaj mineralnega gnojila. V jesenskem času mineralnega gnojila ne dodajajte, saj rastline počasi prehajajo v mirovanje in ne bodo jemale hranil.

Lahko pa se zgodi, da bi preveč dušika spodbudilo rastlino k rasti poganjkov, ki se do prve zmrzali ne bi dovolj utrdili in bi propadli.

Poleg mineralnega gnojila lahko posajenim rastlinam dodate še nekaj pripravka z mikoriznimi glivami. Slednje so v naravi prisotne pri več kot 95 % rastlinskih vrstah, na vrtovih pa so pogosto skoraj povsem odsotne. Mikorizne glive zelo izboljšalo učinkovitost privzema mineralov in vode, zaradi česar so rastline, ki živijo v sožitju z mikoriznimi glivami, odpornejše in bolje uspevajo. Za uspešno vzpostavitev mikorize je potreben neposreden stik med koreninami in glivami, zato pripravek dodajte v sadilno jamo neposredno pod koreninsko grudo. Rastline bodo tako rasle skozi pripravek in prišle v stik z glivo. Nekatere pripravke lahko tudi suspendirate v vodi in nato s pripravkom zalijete rastline.

Oskrba po sajenju
Po sajenju je zelo koristno, če rastline nekoliko obrežemo. Dovolj je, če jih skrajšamo za približno tretjino. S tem bomo nekoliko zmanjšali potrebo po vodi, ki jo morajo zagotoviti rastoče korenine. Slednje so se ob sajenju šele začele na novo povezovati s substratom, kar lahko nekoliko oteži oskrbo poganjkov z vodo. Zato je pomembno tudi, da rastline ob sajenju in zatem ustrezno zalivate. Slednje lahko še izboljšate, če okoli rastline naredite plitev jarek, ki bo pomagal pri usmerjanju vode h koreninskih grudi.

Sajenje je precej pomemben del skrbi za rastline, saj odloča o tem, ali bo rastlina preživela ali ne. A kljub temu je to prijetno opravilo, ki potrebuje le nekaj pazljivosti, s kateri boste rastlini zagotovili odličen začetek na vašem vrtu.

Matevž Likar