Dobro razvit in gosto raščen koreninski sistem s številnimi drobnimi koreninicami, pri katerem so glavne korenine enakomerno razporejene v vse štiri smeri neba ter enakomerna obraščenost sadike s številnimi pod širokim kotom raščenimi poganjki sta dobra pokazatelja, da gre za kakovostno sadiko. V kategoriji obraščenih sadik se je zelo uveljavila tako imenovana knip sadika.

Prva knip sadika na svetu je bila pridelana leta 1976 v drevesnici Fleuren na Nizozemskem. Tudi ime sadike izhaja iz nizozemščine (knippen = odrezati) in nakazuje na tehnologijo pridelave knip sadik. Tuja imena za knip sadiko so knipboom, knip baum, kniptree, pianta knip … Pri nas se je uveljavila terminologija knip sadika.

Razvoj knip sadike v drevesnici v prvem letu: spomladanski kopulaciji (cepljenju) sledi razvoj sadike do faze bolj ali manj slabo obraščene sadike. Po jesenskem odpadanju listja sadiko odrežemo na želeni višini debla.

Razvoj knip sadike v drevesnici v drugem letu: sadiko vzgajamo iz končnega (terminalnega) brsta, ostale brste posmukamo. Energijo za razvoj krošnje jemlje sadika v zelo dobro razvitem koreninskem sistemu. Jeseni je sadika pripravljena za izkop.

Vzgoja prvi dve leti v drevesnici

Knip sadika ima v pridelavi dvoletni ciklus. Prvo leto vstavimo v zemljo kopulirane podlage. Konec vegetacijskega obdobja dobimo bolj ali manj neobraščeno sadiko, ki jo pozimi odrežemo na želeni višini debla. Naslednje leto spomladi pustimo na sadiki zgolj končni (terminalni) brst, preostale brste pa posmukamo. Iz brsta, ki smo ga pustili, se razvije krošnja drevesa, to je provodnik (podaljšek debla) s številnimi poganjki. Ti iz debla izraščajo pod velikimi koti, kar je osnova za hiter prehod drevesa iz vegetativne v generativno fazo. Drugače povedano, takšna drevesa nas že drugo leto po sajenju razveselijo z obilnim pridelkom.

Knip sadika ima številne enakomerno razporejene poganjke, ki iz provodnika (podaljška debla) izraščajo pod širokimi koti. Sadike so visoke med 180 in 230 cm. Pričakovan pridelek knip sadik na šibki podlagi (M9) je v drugem letu po sajenju že med 6 in 9 kg. Polno rodnost dosežejo takšne sadike lahko že v četrtem ali petem letu rasti.

Poleg opisane knip sadike so na trgu v ponudbi tudi drugi tipi sadik, ki so prav tako primerni za sajenje. Ti so okulat, kopulat, obraščena enoletna sadika +5, obraščena sadika +7 …). Razlika v primerjavi s knip sadiko je v tem, da imamo pri navedenih tipih sadik več dodatnega dela do vstopa sadik v obdobje rodnosti.

Knip sadika kmalu vstopi v obdobje rodnosti. Polno rodnost lahko doseže že v 4. ali 5. letu po sajenju.

Knip sadika

Knip sadiko uvrščamo med visoko kakovosten sadilni material. Ta je pogoj za uspešno rast ter nato pričakovano dobro rodnost drevesa. Zaradi dvoletnega pridelovalnega cikla so takšne sadike tudi dražje od drugih, prej imenovanih. ‘Nisem tako bogat, da bi sadil poceni (beri slabe) sadike’ je pregovor, ki je tukaj vsekakor na mestu.

Boštjan Godec