Zdi se, da so prvi, ki se toplo oblečejo in začnejo z delom na vrtu. Februarja je čas, da se lotimo zimske rezi sadnih drevesnih in grmičastih vrst, tudi jagodičje računa na nas.

Letos veliko dela
Lansko leto so bile razmere za rast izjemno dobre, zato bomo imeli letos ponekod kar precej dela. V tem času se lotimo rezi vseh vrst jagodičja, le pri jagodah še malo počakamo, da mine čas nizkih temperatur, saj bi z odstranjevanjem listov v tem času pri jagodah spodbudili rast in cvetenje, ki pa si ga v tem času še ne smemo privoščiti. Jagode pozimi ne preidejo v popolno fazo mirovanja, jagodnjaki zbirajo potrebno vsoto nizkih temperatur, ki jih potrebujejo za nadaljnji generativni razvoj. Izjema je pridelava jagod v stalno pokritem zavarovanem prostoru, tam se lahko nekoliko prej lotimo odstranjevanja suhih, rumenih in poškodovanih listov, ki jih obvezno odstranimo ter uničimo, saj so pogosto polni prezimnih trosov raznih patogenih gliv. Če se lotimo čiščenja jagodnih nasadov v zavarovanih prostorih, moramo vedeti, da bodo rastline kmalu odgnale in bomo morali v primeru nizkih temperatur poskrbeti za ogrevanje ali vsaj dobro pokrivanje, da ne bodo pozeble.

Grobanje kosmulje

Ob rezi tudi razmnoževanje

Preostale vrste jagodičja so v tem času še v fazi mirovanja, sokovi se še zadržujejo v koreninah in korenikah, zato je zdaj čas za glavno rez. Pri vseh vrstah jagodičja je rez smiselna in celo nujno potrebna za uspešno nadaljnjo vzgojo in pridelavo. Če bi rastline le posadili in nanje pozabili, ne bi nikoli dosegle svojega potenciala, pridelek bi bil manjši, rastline pa bi zaradi pregoste rasti propadle mnogo let prezgodaj. S tem, ko rastline konec zime režemo, jih vedno tudi pomladimo in osvetlimo in tako dosežemo, da lahko uspešno obiramo iste grme mnogo let. Poleg rezi je ta čas pri nekaterih jagodičastih sadnih vrstah tudi primeren za nabiranje materiala za razmnoževanje. Med rezjo lahko naberemo cepiče, s katerimi bomo cepili podlage, ko se bodo rastlinski sokovi začeli pomikati iz korenin v vejice. Prav tako lahko med rezjo odstranjene vejice porabimo za vzgojo novih rastlin iz potaknjencev, tako razmnožujemo na primer ribeze. Z rezjo in potikanjem črnega ribeza moramo pohiteti, optimalen čas je v začetku februarja, rdeči in beli ribez pa režemo in razmnožujemo do sredine meseca.

Grebeničenje kosmulje

Ko se odločamo, katere vejice bomo odstranili pri kosmuljah, lahko posamezno vejico namesto da jo odstranimo, upognemo v tla in jo na sredini zasujemo z zemljo. Na tak način bomo pogrobali grm in prihodnje leto pridobili novo mlado rastlino enakih lastnosti kot matični grm. Ob rezi malin in robid se ozrimo okoli grma, velika verjetnost je, da bomo v bližini našli več manjših rastlin, ki izraščajo iz podzemnega stebla. Sedaj jih lahko izkopljemo in posadimo v vrsto k ostalim ali pa jih podarimo prijazni sosedi. Za vse vrste jagodičja velja še eno zelo pomembno pravilo, po koncu rezi ves odrezan les odstranimo iz nasada. S tem bo naš nasad čist, saj bomo morebitne ostanke bolezni odnesli iz nasada, prostor med grmi pa bo med letom lažje obdelati.

Prvo leto po sajenju mlade rastline pustimo, da se dobro ukoreninijo in začnejo z rastjo nadzemnega dela. Ob sajenju odstranimo le poškodovane, tanke vejice ter po potrebi prikrajšamo poganjke. Že takoj drugo leto rastline od nas zahtevajo več pozornosti in predvsem znanja. Zelo pomembno je, da mlade rastline vzgajamo pravilno od samega začetka, le tako jim bo omogočen primeren nadaljnji razvoj.

Ameriške borovnice
Pri ameriški borovnici s prvo rezjo začnemo drugo leto po sajenju. Glede na to, da smo verjetno kupili vsaj dve leti staro rastlino, je ta sedaj že lepo odgnala in imamo v grmu zdrave dvoletne poganjke in mlade lanskoletne. V grmu tako pustimo te nove poganjke, stare odstranimo. Nato nekaj let izrezujemo le poškodovane, drobne in nepravilno rastoče poganjke. Pazimo, da poganjki v grmu niso starejši ob pet, šest let. Na tak način bomo vzgojili mogočne, mlade in zdrave grme. Iz grmov starejših od pet let vsako leto v tem času izrežemo najstarejše veje, prav tako vsako leto prikrajšamo vejice, na katerih je ostala pecljevina lanskoletnega pridelka. V odraslem grmu, ki v to fazo preide med šestim in osmim letos starosti, naj bo dvanajst do dvajset rodnih vej, kar pomeni dve do tri veji vsakega leta. Vsako leto iz grma odstranimo približno 20 odstotkov najstarejšega rodnega lesa, pazimo le to, da veje odrežemo tik nad tlemi. Če pri rezi puščamo »štrclje«, se nanje zelo rade naselijo razne bolezni, vejice, ki bodo odgnale iz njih, bodo bistveno manj kakovostne kot tiste, ki bodo izraščale iz tal. Poganjke, ki segajo iz vrste, ki nas motijo pri drugih opravilih ali se gosto razraščajo v notranjosti grma, prav tako odstranimo. Predvsem pri uporabi žage in daljših škarij pazimo, da ne ranimo sosednjih vejic, saj je poškodovano mesto idealno za naselitev patogenih gliv. Pri ameriški borovnici vejic nikoli ne prikrajšujemo, kot je to morda po občutku marsikaterega sadjarja, ki na tak način reže na primer jablane. S tem bi poganjki zakrneli, tak pojav lahko opazimo, kadar pride do pozebe vrhov ali jih poškoduje hržica.
Če so naši grmi že zelo stari in imamo občutek, da so se izrodili, jih lahko v tem času popolnoma pomladimo. To naredimo tako, da vse poganjke izrežemo do tal, že prvo leto po rezi bodo bogato odgnali ter nas drugo leto že razveselili s prvim pridelkom.

Se nadaljuje.

Nika Cvelba Weber