Najbolj pogosta je mehkodlaka

Pri nas na vrtovih največkrat srečamo mehkodlako plahtico (Alchemilla mollis), ki zraste 30 do 45 cm visoko in približno toliko v širino. Stebla so čvrsta, listi okrogli, valoviti, nazobčani, močno dlakavi, z močno poudarjenimi listnimi žilami in sivozelene barve. Listi tvorijo neke vrste rozeto. Zunanji listi se zaradi teže hitro povesijo. Še posebej zanimivi so mladi listi, ki so močno nagubani in se šele pozneje razprejo. Od junija do avgusta poganjajo cvetna stebla, ki nosijo drobne rumene cvetove.

Poznamo tudi nizko plahtico (A. erythropoda). Je zelo podobna mehkodlaki, le da zraste le okoli 20 cm visoko. Listi so nekoliko manjši kot pri mehkodlaki plahtici. Cveti julija in avgusta, njeni cvetovi so rumeni. Še nižja je zvezdastolistna plahtica (A. plicatula), ki zraste le 10 do 15 cm visoko. Njeni listi so pernato deljeni in imajo bel listni rob. Cveti junija in julija, prav tako rumeno.

Po svojih zdravilnih lastnostih je znana navadna plahtica (A. vulgaris). Od mehkodlake se razlikuje po tem, da ima manjše liste in bolj bledo rumene cvetove. V naravi ali na vrtovih srečamo tudi alpsko plahtico (A. alpina), velebitsko plahtico (A. velebitica) ter druge.

Povsem nezahtevna rastlina

Plahtica je nezahtevna rastlina in tako primerna tudi za tiste, ki nimajo časa ali posebnega veselja za delo z rastlinami,m imajo pa vseeno radi urejen vrt. Najbolje uspeva na soncu, če ji pa tega ne morete zagotoviti, se bo zadovoljila tudi z nekoliko bolj senčno lego. Raje ima nekoliko bolj vlažna tla, a dobro prenese tudi krajše suše. Tudi glede gnojenja se vam ni treba beliti glave, saj uspeva tudi na manj rodovitnih tleh. Ko sadite plahtice, pazite samo, da rastlin ne posadite preveč skupaj, ker se zelo hitro in gosto razrašča.

Kaj več kot to, da spomladi odstranite suhe liste, zanjo ni potrebno narediti. Po cvetenju jo lahko malo porežete, pustite lahko le nekaj listov in tako osvežena rastlina se bo proti jeseni ponovno lepo razrasla. Čeprav listi plahtic tako kot pri hostah ali denimo pri kiviju v vodoravnem položaju, jim močni nalivi in toča ne škodijo. Pri drugih dveh, so listne površine namreč lahko precej poškodovane, kar potem daje rastlinam neprijeten videz. Tudi polžem močno dlakavi listi ne ustrezajo, se pa radi zalezejo pod listno rozeto, saj je tam dovolj vlage. Če imate na vrtu torej plahtice, vsake toliko poglejte pod njene liste in odstranite polže.

Čudoviti prizori vse leto

Če kupite nekoliko bolj razraslo plahtico, jo lahko pred sajenjem razdelite na več delov in posadite v različne grede, saj se bo povsod lepo razrasla ter se vključila v različne zasaditve. Njeno mesto je v sprednjem delu grede, saj je nizka rastlina. Dlakavi listi so že sami po sebi prava paša za oči. Ko pa se na njih zadržijo še kapljice vode, je ob takšnem prizoru težko ostati ravnodušen. Ker je plahtica zimzelena rastlina, lahko takšne prizore opazujete skozi vse leto.

Zdravilni učinki

S plahtico lahko blažite različne ženske bolezni, pri nosečnicah lajša porod, ustavlja krvavitve pri notranjih poškodbah, pomaga pri različnih vnetjih, hkrati pa tudi pomirja in še bi lahko naštevali. Za pripravo čaja uporabljamo cvetove in liste (A. vulgaris). Plahtica zato skorajda ne sme manjkati v delu vrta, ki je namenjen zdravilnim rastlinam.

Plahtica je res hvaležna trajnica, ki nas bo le redkokdaj razočarala, pri tem mislim tudi na tiste bolj zahtevne ljubitelje trajnic.

 Marjetka Hrovatin