Čeprav imamo navadno zelenjavni vrt in sadovnjak nekoliko ločena od preostalega vrta, se vse skupaj prepleta. Živali, ki so na vrtu, ne vedo, kaj je zelenjavni, kaj sadni in kaj okrasni vrt. Gibljejo se tam, kjer imajo najboljše razmere za življenje.

Če želimo svoj del narave ohraniti čim bolj naraven in brez pretirane uporabe kemičnih sredstev, je pomembno, da se enakih načel držimo na vsakem koščku naše zemlje. Kaj pomeni ekološki vrt in katera so osnovna načela takega vrta?

Osnova je zemlja

Prvo pravilo je, da je vse, kar uporabimo na našem vrtu, naravnega izvora. Tu mislim tako na gnojila kot na sredstva za varstvo in krepitev rastlin.

Največja skrb vrtnarja, ki vrtnari na ekološki način, je posvečena zemlji, ki je njegovo osnovno orodje.

Če ne skrbimo, da ostane prst rodovitna in gostoljubna tako za korenine rastlin kakor predvsem za številne mikro- in makroorganizme, ki v tleh živijo, se razmnožujejo in ustvarjajo hrano, razkužujejo zemljo in skrbijo, da se sovražniki rastlinskih korenin ne morejo preveč razmnožiti, nam tudi vsi drugi ekološki ukrepi ne bodo pomagali.

Rastline sejemo in sadimo takrat, ko je zanje najugodnejši čas. Predvsem pri uporabnih rastlinah ni dobro, če prehitevamo naravo. Raje spremljajmo vsa dogajanja, vremenske napovedi, temperature zemlje ter zraka in sejemo ali sadimo takrat, ko je vse tako, kot je za vznik ali rast posamezne rastline najbolje.

Poskrbimo, da bo na našem vrtu čim več naravnih sovražnikov škodljivcev, zato je težko ali nemogoče ločiti zelenjavni vrt, na katerem naj bi vrtnarili ekološko, od preostalega dela vrta.

Če tam uporabljamo kemična sredstva za varstvo rastlin, je naravni tok še vedno porušen, naravnih velikih in malih pomočnikov še vedno ni na našem vrtu in kljub vsemu trudu bomo imeli težave.

Narava zunaj našega vrta

Za vrtnarja, ki vrtnari na ekološki način, je poglavitna skrb narava. To pomeni, da poskrbimo tudi za vse tiste prebivalce narave, ki nam neposredno ne koristijo. Ne uničujemo narave zunaj našega vrta, na vrtu pa se obnašamo ekološko. Kar največ hišnih odpadkov poskušajmo reciklirati, sortirati, saj je narava povsod okoli nas, ne samo na našem vrtu.

Vrtnar, ki vrtnari na ekološki način, se na vrtu izogiba vsem umetnim masam, saj že njihova proizvodnja onesnažuje naš planet. Raje uporabljajmo materiale, ki so značilni za območje, v katerem živimo. To se seveda ne da vedno, a kadar se, to izkoristimo.

Poznamo več načinov ekološko sprejemljivega dela na vrtu. Najbolje je, če delamo po svoji vesti in si sami postavimo pravila in da naravi prijazno gojenje okrasnih rastlin, vrtnarjenje in gojenje sadnih rastlin postane naš način življenja.

Opazujmo vrt

Na vrtu posadimo čim več različnih rastlin. Predvsem zelenjavni vrt ne sme biti sestavljen le iz ene vrste rastlin. To je dolgočasno in nezdravo za zemljo in same rastline. V naravi ne vidimo na nekem območju le ene vrste rastlin. Različne rastline, od lesnatih do zelnatih, ustvarjajo skupaj z živalmi ravnovesje in sklenjen naravni krog. To poskušajmo posnemati tudi na vrtu.

Ozrimo se po rastlinah, ki jih imamo posajene. Razmislimo, s katerimi imamo veliko težav, ki jih redno odpravljamo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Najprej razmislimo, ali lahko izboljšamo njihove rastne razmere. Smo jih morda posadili na mesta, ki jim ne ustrezajo? Lahko kaj izboljšamo? Izboljševanje rastnih pogojev je prvi korak k odločitvi, da bo naš vrt prijazen do narave, poln življenja in brez kemičnih sredstev.

Vrt pomeni sožitje med živimi in neživimi dejavniki. Slednji so tla, voda, zrak in svetloba, med žive dejavnika pa spadajo rastline, ki živijo skupaj z živim mikro- in makrosvetom v tleh, v vodi in v zraku, mi pa v to sožitje čimmanj posegamo.

Kaj spada v naš ekološki vrt

Lahko je napisati sestavine takšnega vrta, saj je jasno, da samo posnemamo naravo. Težje pa to izvedemo, če imamo na razpolago samo majhen košček zemlje. Pa vendarle lahko iz tega izberemo nekaj sestavin in po svojih močeh iz njih naredimo prijetno okolje.

Želimo, da je vrt čim bolj pisan, raznolik in da je v njem čim več različnih rastlin, ki nudijo senco, hrano, pijačo, zavetišče in prijetne vonjave tako nam kakor vsem prebivalcem narave. Kaj moramo torej zagotoviti na našem vrtu?

Najmanj, kar poskušamo zagotoviti, je vsaj eno srednje visoko do visoko drevo, ki naj bo listavec, po možnosti cvetoč in s plodovi.
Tudi košček žive meje ali skupino prostorastočih grmičkov, večjih ali manjših, kar je odvisno od prostora, ki ga imamo na razpolago. Teh grmičkov seveda ne strižemo, razen kadar je potrebno vzdrževanje, čim več različnih vrst naj bo. Takih, ki bodo zagotavljali tudi barve, cvetje in plodove čez leto.
Gredice in robove, polne pisanega cvetja, enoletnic, trajnic v kombinaciji z zelišči.

Če imamo dovolj prostora, del vrta namenimo trati, ki je ne bomo kosili pred jesenjo, tako da bodo trave in travniške rastline zacvetele. Tako si zagotovimo tudi seme cvetlic in trav.

Del vrta namenimo koprivam, ki so na ekološkem vrtu nepogrešljive. Najboljše mesto je nekje ob kompostnem kupu.
Brez kompostnega kupa ni ekološkega vrta, saj je osnovno pravilo zaključen življenjski krog na vrtu. Vse, kar je organskega, naj se v ustrezni obliki spet vrne v naravo, to pa je kompostiranje.
Skladovnica hlodov, vej in vejic, ki je lahko manjša ali večja, odvisno od velikosti vrta. Služila bo kot zavetje mnogim žuželkam in tudi večjim živalim, kot so ježki, podlasice, žabe, kače in številne druge živali, ki nam pomagajo ustvarjati ekološko okolje. Naredite skalnjak. Na večjem vrtu ustvarite ribnik ali mlako z močvirnim robom.

Številne živali in tudi mi se bomo na našem vrtu bolje počutili, če bo razgiban, poln različnih skritih kotičkov, vzpetin in vdolbin.

Zavedajmo se, da je vrt umetnina, ki bo vedno nedokončana, zato nam bo leta in leta nudil zadovoljstvo, nam bo vedno izziv in vir sprostitve po napornem delu v službi. To je konec koncev tudi namen vrta.