Kapra (Capparis spinosa) je trajni grmiček, ki originalno izvira iz centrale Azije, danes pa se je udomačila v mediteranskih deželah in toplih krajih širom sveta. Ima grmičasto rast, listi so temno zeleni, rahlo sukulentni (debelejši), svetleči in ovalne oblike.

Nežno beli cvetovi, s kot žarki razpršenimi vijoličnimi prašniki, so prečudoviti in nas razveseljujejo celo poletje. Z jutrom se odprejo, z večerom zaprejo. In dišijo.

Kapre majo zelo močan koreninski sistem, kar jim omogoča, da rastejo iz zidov. Užitni so mladi poganjki, zaprti cvetni popki in plodovi.

Festival, posvečen kapram na Siciliji
Kapre so vzgajali že v antični Grčiji, danes pa jih načrtno gojijo v Maroku, na Iberskem polotoku, v Turčiji in na nekaterih italijanskih otokih. Na otoku Salina na severu Sicilije, Italijani kapram posvečajo letni festival, ki ga organizirajo vsako leto prvi vikend v juniju. Na glavnem trgu je hrana, glasba in različne igre – vse za kapro.

Kapre rastejo na sončnem in vročem mestu, dobro odcednem zemljišču in so nezahtevne kar se tiče tal. Niso ljubiteljice vlage in vode, zato jih vzgojene doma v lončku zelo malo zalivamo.

Kapre rastejo na prostem tam, kjer uspevajo oljke. Drugje si jih vzgojimo v okrasnem loncu.

So tolerantne na sol, zato dobro uspevajo neposredno ob morju. Cvetovi odganjajo iz enoletnih poganjkov, zato grmiček lahko brez škode obrezujemo.

Kapre na balkonu

Rastlino si lahko vzgojimo iz semena. Kupljeno seme moramo pred setvijo stratificirati, to pomeni, da ga je potrebno za nekaj časa ohladiti. Tako pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Druga možnost pa je, da seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga potem zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Po enem ali drugem postopku nato seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga nato posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti.

Ko mine nevarnost zmrzali in je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec in ga postavimo na sončno in najbolj vroče mesto na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino, zato bo uspevala tudi na južnem balkonu, kjer sonce res žge.

Pazimo, da jo zelo malo zalivamo in tudi gnojimo jo le minimalno. Jo raje opazujemo in po občutku zalivamo ter gnojimo. V deževnem poletju ne bo najbolje uspevala. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru.

Vložene kapre
Zaprte cvetne popke, ki jih imenujemo kapre, vlagamo v kisu, olju ali soli. Uporabljamo jih bolj kot začimbo, v majhnih količinah, ker so po okusu zelo intenzivne.

Imajo močno začinjen, rahlo gorčični okus. So nepogrešljive v italijanski kuhinji, saj so sestavni del solat, omak za testenine in meso. Kapre so znane po tem, da vzpodbudijo tek, tako da so odlične kot aperitiv.

Zelo dobri pa so tudi plodovi kaper, ki jih vlagajo skupaj s pecljem. Italijani jim rečejo »cucunci«. Te se lahko uživa v večjih količinah, kar iz kozarca, podobno kot kisle kumarice. Ali pa jih dodamo namesto oljke martiniju.

Na domačem grmičku zaprte cvetove poberemo zjutraj, preden se odprejo, jih dobro operemo s slano vodo in vložimo v kis. Manjši kot so cvetni popki, večja specialiteta so. Užitni so tudi mladi poganjki kaper.

Ker kapra ni zahtevna rastlina, si z njo prinesemo Mediteran v naš dom.

Kristina Škrbec