Ne sicer s takšno energijo kot od pomladi do jeseni, a korenine rastejo in črpajo vlago iz tal tudi pozimi.

Pri zimzelenih rastlinah vlaga skozi liste izhlapeva tudi pozimi, zato jih je potrebno v suhi zimi, kadar ni najbolj mraz, zaliti. Z zalivanjem ne pretiravamo, ampak zalijemo toliko, da se ohrani vlaga v tleh.

Nekatere rastline pa se v tem času pripravljajo na cvetenje. Med rastlinami, ki cvetijo že sredi zime, je tudi nepozebnik. Rod nepozebnikov (Hamamelis) je z enim predstavnikom razširjen po Severni Ameriki (H. virginiana) – Ko jeseni odpadejo iz grma lepi rumeno obarvani jajčasti listi se pojavijo majhni dišeči pajkasti cvetovi rumene barve. Nekaj drugih uspava na Japonskem in Kitajskem (H. japonica). Cvetijo pozimi ali zgodaj spomladi in imajo večje cvetove. Vsi spadajo med listopadne in velike grmovnice. Na vrtove sadimo križance pod skupnim imenom Hamamelis x intermedia z različnimi sortnimi imeni in oranžno rumenimi cvetovi. Cvetovi nepozebnika lepo sveže dišijo, zato ga posadimo na vrtu tako, da bomo pozimi hodili mimo njega in ga vonjali.

Žlahtniteljsko delo naše rojakinje

V naše kraje so nepozebniki prišli relativno pozno, med zadnjimi tujimi vrtnimi rastlinami. Pred drugo svetovno vojno jih menda tu ni bilo, danes pa so zelo priljubljena vrtna grmovnica, ki jo lahko kupimo v naših dobro založenih vrtnarijah. Pospešeno so se pri nas uveljavili, ko je v novo nastajajočem arboretumu v Belgiji začela delovati naša rojakinja Jelena de Belder-Kovačič. Uvrstila se je med tiste žlahtnitelje rastlin, ki so obogatili izbor nepozebnikov, in sicer s pomočjo bogate zakladnice naključnih križancev v zapuščeni drevesnici blizu Antwerpna, kamor so z Japonske prišli leta 1912, po prvi svetovni dendrološki razstavi. Poleg večjega števila odbrancev, ki so kazali večjo kakovost, sta se najbolj ohranila dva, in sicer ’Jelena’, ki cveti bakreno rdeče, in ’Diane’ z rumenimi cvetovi. Drugod so nastale še druge sorte, danes jih imamo kar lepo število. Sorte z oranžnimi in rdečimi cvetovi pridejo pozimi lepo do izraza, če so posajene na zelenem ozadju iglavcev

Čudežni in čarobni

Nepozebnik ima še druga imena, in sicer čudežna leska, virginski krempelj in čarobni oreškar. Na njem je res nekaj čarobnega; jeseni se začne z lepo obarvanimi listi. Ko se ti posušijo, grm začne cveteti.

Vsi suhi listi ne odpadejo jeseni z grma, zato jih posmukajmo stran, da bodo cvetovi prišli bolj do izraza.

Čarobna je oblika cvetov: njihovi venčni listi so v obliki trakcev, ki se zmečkano stegujejo iz cveta. Tudi plodovi so svojevrstni, najpomembnejši pa je čas cvetenja, saj v tem obdobju pri nas med grmovnicami cveti le nekaj redkih izjem. Nepozebnike razmnožujemo poleti z neolesenelimi potaknjenci, na koncu poletja z brstnimi potaknjenci, jeseni s semenom in pozimi s cepljenjem.

Zemljo pod grmom plitvo okopavajmo, odpadle liste pa pograbimo k deblu, da bo okopana zemlja zastrta.

Nepoznebnik v višino zraste dobre štiri metre, rad se razraste bolj v širino. Če ni prostora, ga s škarjami ohranimo v primerni velikosti. Raste naj na soncu, tudi to bo pripomoglo, da se ne bo preveč širil.

Nepozebnik je poseben po tem, da ohranja cvetje tudi, ko je zunaj sneg in mraz.

Zdravilna rastlina

Virginijski nepozebnik so kot zdravilno rastlino uporabljali severnoameriški Indijanci. Izvlečki se pridobivajo iz cele rastline in vsebujejo tanine, polifenole in flavonoide. Zaradi taninov (čreslovine) virginijski nepozebnik krči tkivo. Zato ga uporabljajo v kozmetiki kot dodatek h kremam za nego obraza. Kot tak oži pore pri mastni koži, blaži pordelost in vidne žilice pri občutljivi in tanki koži ter upočasnjuje staranje kože. Pomaga tudi pri težavah z aknami, pri luskavici, ekcemih in glivicah. Zaradi flavonoidov in fenolnih kislin deluje antioksidativno. Deluje tudi blago antiseptično, protivnetno in notranje kot antioksidant.

Zdravilni so vsi deli rastline. Posušeni listi in lubje so primerni za poparke, iz njih pa pripravljajo tudi prašek, suhe in tekoče izvlečke ter tinkture. Liste je treba nabirati poleti, preden porjavijo. Lubje lupijo jeseni ali spomladi.

Pripravek iz notranje skorje nepozebnika uporabljajo za lajšanje driske, vnetega črevesja, hemoroidov, prekomernega izcedka iz nožnice, možne menstruacije in v primeru notranjih krvavitev. Zunanje pa se predvsem uporablja za spiranje ran in manjših vnetnih ran na koži, ekcemov ter za lajšanje žuželčjih pikov. Pripravki nepozebnika tudi zmanjšajo krčne žile, saj krepi stene ven in preprečuje njihovo pokanje. Poparek listov lahko uporabimo za lajšanje vnetij v ustni votlini in žrelu, za spiranje vnete očesne veznice, za razširjene žile na nogah ter za zaustavljanje krvavitev iz nosu.