Dvoletna rastlina zraste do 50 cm visoko in ima pernato deljene zelene liste, v zemlji pa mesnato belo korenino. Poznamo več sort peteršilja, najpogostejši sta gladki in kodrasti peteršilj. Okus je enak, a je kodrasti peteršilj manj aromatičen.

Iz zgodovine

Grki so peteršilj uporabljali kot sveto zelišče in ga uporabljali pri slavnostnih obredih. S peteršiljevim vencem so okronali zmagovalce športnih iger, Rimljani tudi bojevnikom in atletskim junakom. V prehrani so začeli peteršilj uporabljati šele v srednjem veku.

Uporaba v prehrani

Peteršilj je bistvena sestavina zahodnoazijske, evropske in ameriške kuhinje. Užitni so listi in korenina. Korenino je treba skuhati, liste pa uporabljajo sveže, za začinjanje praktično vseh jedi, zlasti mesnih in ribjih jedi ter hladilnih narezkov. Korenine peteršilja so nepogrešljiva sestavina jušne zelenjave, listi peteršilja so priljubljeni kot okras jedem. Liste največkrat uporabljamo sveže, posušen peteršilj izgubi svoj značilni vonj in aromo.

Zdravilno delovanje

V ljudski medicini so korenine, liste in seme peteršilja uporabljali kot sredstvo za izločanje vode iz telesa (proti vodenici), pri napenjanju, težavah pri izločanju seča. Poparek iz listov so uporabljali za obkladke pri ranah in žuželčjih pikih, peteršiljev sok pa so si vtirali na lasišče ob naglavnih ušeh. Kitajski in nemški zeliščarji priporočajo uživanje peteršilja pri visokem pritisku. Žvečenje presnih listov osvežuje dah in dobro vpliva na kožo. Peteršilj pomirja krče, pomaga pri težavah z ledvicami, je blago odvajalo. V peteršilju je veliko vitamina C, vitaminov A, B1, B2, C, E, mineralov (železo, kalcij, magnezij) ter eterično olje.

Iz kulturnega izročila

V srednjeveški Evropi so bile s peteršiljem povezane mnoge vraže, med drugim tudi recept, kako spraviš s sveta svojega sovražnika.

Vlasta Mlakar