Od domačih drevnin se posebno živo obarvajo le nekatera drevesa ter grmi, na primer javorji, češnja, bukev, jesen, breza, gaber, hrast, trdoleska, hrušica, ruj, jerebika, divja trta, dren in glog.
Listnata drevesa so večji del večji del leta zelena. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zelena, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Najprej postanejo rumeni, nato rdeči in na koncu rjavi. Vzrok za spremembo barve je v razpadu klorofila in tvorbi rdečih barvil.

Ameriški hrast

Rastlinska barvila

Rastline so zelene zaradi klorofila. To je zeleno barvilo, ki sodeluje v procesu fotosinteze. Je v kloroplastih in omogoča, da rastline s pomočjo svetlobe tvorijo sladkorje, iz katerih pridobivajo energijo za življenje. Ker absorbira modri in rdeči del vidne svetlobe in odbija zelenega, daje listom značilno zeleno barvo. Svetlost ali temnost listov je odvisna od debeline listov, količine klorofila in prisotnosti drugih barvil.

V listih so tudi karotenoidi. To so barvila, ki so običajno rumene, oranžne ali rjavkaste barve. Zaradi njih je korenje oranžno, cvetovi trobentic rumeni in banane živo rumene. V listih so v kloroplastih in stalno prisotni.

V listih se jeseni ustvarijo tudi rdeča barvila, ki jih imenujemo antociani. Pri rdečelistnih sortah se pojavijo že prej. So topna v vodi in zaradi tega v tekočem delu listnih celic. Zaradi njih so plodovi jerebike rdeči, prav tako jabolka in češnje.

Nepozebnik

Skozi rastno sezono v listih ves čas nastaja in se razgrajuje klorofil. Zato so listi zeleni. Ko se jeseni noč (čas teme) podaljšuje in začnejo padati temperature, se nastajanje novega klorofila postopno ustavi, že nastali klorofila pa propade. Posledično začnejo listi izgubljati zeleno barvo. Ker so v listih rumena barvila (karotenoidi), postanejo rumene barve. Rdeče barve postanejo zaradi rdečih barvil – antocianov. V zadnji fazi listi odmrejo, se posušijo in postanejo rjavi. Pri večini dreves porjavijo šele, ko odpadejo, so pa izjeme, kot je na primer, ki suhe liste obdržijo na drevesih še dolgo v zimo.

Barva jesenskih listov se razlikuje med različnimi drevesnimi vrstami. Prav tako vsa drevesa ne spremenijo barve istočasno. Če se iz ravnine ozremo proti jesenskemu gozdu na pobočju, bomo videli zelo pisan gozd različnih barv in barvnih odtenkov.

Topli dnevi in hladne noči

Na jesenske barve dreves ima velik vpliv vreme. Največji vpliv imata temperatura in vlaga. Najlepše bodo drevesa obarvana, kadar so jesenski dnevi topli, noči pa hladne z nekaj stopinjami nad lediščem. V takšnih pogojih se čez dan v listih ustvari veliko sladkorjev, ponoči pa hlad poskrbi, da se žile zaprejo in sladkorji ostanejo v listih. Veliko sladkorjev v listih spodbudi tvorbo rdečih barvil in s tem nastanek zelo lepih rdečkastih odtenkov.

Velik vpliv ima tudi vlaga. Suhe pomladi in poletja lahko skrajšajo obdobje jesenske obarvanosti. Jesenski dež lahko pospeši odpadanje listov, zaradi razvoja gliv in plesni pa listi ne bodo tako lepih barv.

Listopadna drevesa so jeseni najlepše obarvana v letih, ko je pomlad topla in mokra, poletje sončno, brez suše in z zmerno količino dežja ter jesen z malo dežja, toplimi dnevi in hladnimi nočmi.

Ostrolisti javor

Če ste ustvarjalni, potem so obarvani listi kot nalašč za vas. Odpadle liste čim prej poberite in stisnite ter posušite v stiskalnici ali jih lepo poravnajte in položite posamezno med pole časopisnega papirja. To obtežite s knjigami ali čem podobno težkim. Sušite jih nekaj dni, vmes jih prestavite v nov papir, ker se je star že navzel vlage, ki je še morebiti ostala na listih (to še posebej velja, če poleti nabirate zelene liste z veliko večjo vsebnostjo vode) in lahko začnejo plesniti. Tako naredite herbarij. Liste kasneje uporabite, ker so zelo dekorativni, posebno manjši, živo obarvani listi so zelo primerni za izdelavo novoletnih voščilnic.

Zelo lepo se jeseni obarvajo naslednja drevesa in grmi:

Rumeno: breza, topol, maklen, cercidifil, jesen, gaber,javor, jesenovec, dvokrpi ginko, tulipanovec, nepozebnik (Hamamelis virginiana).

Rumeno do rožnato: ostrolistni javor, oktovec, jerebika.

Rumeno do rdeče rjavo: bukev, nekateri hrasti.

Oranžno rdeče do rdeče: mandžurski javor, japonski javor češnje, hrušica, tunbergov češmin, japonski dren cvetličar, nepozebnik (H. japonica), vičijeva trta, divja trta, ruj, ameriški hrast (Quercus rubra), ameriške borovnice, azaleja (Rhododendron mollis).

Rumeno zeleno vijolično: ambrovec.

Rumeno do škrlatno rdeče: perzijska bukev.

Češmin

Zakaj odpadejo listi

Ko se začne krajšati dan in začnejo padati temperature, se na stiku lista z vejico začne v žilah tvoriti plast celic, ki postopno zamaši žile in sproži propadanje listov. Ko so žile povsem zamašene in začne propadati vezno tkivo, se list v vetru ali zaradi gravitacije odtrga od vejice.

Nizke zimske temperature preprečujejo potek fotosinteze, zato listi ne morejo opravljati svoje funkcije. Ker so izpostavljeni snegu in vetru, lahko močno obremenjujejo drevo in vodijo v poškodbe.

Moker sneg se oprime listov in preobremeni drevo, kar vodi v lomljenje vej ali celo prelom debla in s tem propad drevesa. Ker listi pozimi ne morejo opravljati svoje funkcije in predstavljajo za drevesa breme, jih odvržejo. Prav tako pa bi zmrzal uničila listne celice – zaradi širjenja ledu bi celice popokale. To seveda velja za listopadna drevesa, ki so naravno prisotna v našem okolju. V Primorju, kjer ni snega, ali pa je zelo redek, uspevajo vednozelena (zimzelena) drevesa in grmovnice, saj jih sneg ne ogroža, temperature pa so pozimi večji del običajno nad lediščem. Iglavci, z izjemo macesna, iglice obdržijo, ker so takšne oblike, da ne zadržujejo snega. Prav tako pa so prilagojene temperaturam pod lediščem, ki jim ne škodujejo.