Mnoge stare sorte so mehkejše na otip, se hitro poškodujejo in jih ne moremo dolgo shranjevati. Zato je pomembno, za kakšen namen bomo posadili določeno vrsto.

Plodovi črnega ribeza so v glavnem namenjeni predelavi, obstajajo pa tudi sorte, ki so izjemnega okusa, plodovi so veliki in zato primerni za sveže uživanje (tsema, big ben, bona).

Kako dolgo bomo jagodičje lahko shranjevali, pa je odvisno tudi od načina pridelave. Če bodo rastline med rastjo večkrat obilno pognojene z lahkotopnimi dušičnimi gnojili, bodo plodovi manj obstojni. Res je, da bomo z gnojenjem vplivali na količino pridelka, ampak večji pridelek gre velikokrat na račun slabše kakovosti in oteženega shranjevanja. Na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani smo spremljali vpliv gnojenja z dušikom in kalcijem na kakovost jagod in ameriških borovnic ter posledično sposobnost skladiščenja. Ugotovili smo, da predvsem gnojenje z ureo zelo spremeni aromo jagod in tako vpliva na kakovost. Gnojene jagode so vsebovale veliko več arom z zelenimi notami, ki spominjajo na arome listov oziroma nezrelega ploda. Arom, ki dajejo jagodam značilne sadne note, je bilo v gnojenih plodovih značilno manj kot v negnojenih kontrolnih plodovih. Ravno nasproten učinek bomo dosegli, če bomo rastline med rastjo pognojili s kalcijevimi gnojili. Za kalcij je znano, da krepi celične stene ter tako poveča trdoto plodov ter posledično podaljša sposobnost shranjevanja.

Predelava za ozimnico

Zamrzovanje, sušenje, kuhanje kompotov, marmelad, džemov in sokov so najbolj pogosti načini shranjevanja jagodičja za zimske mesece.

Pri kakršnikoli toplotni obdelavi sadje izgublja pomembne vitamine, minerale in antioksidante, zato je jagodna marmelada bolj kot zdrava dobra. Res pa je, da pri toplotni obdelavi še posebej pridejo do izraza arome in ravno v tem se v največji meri razlikujejo domače marmelade od kupljenih.

Visok sadni delež z majhno vsebnostjo dodanega sladkorja in brez dodatka umetnih arom je tisto, zaradi česar se splača skuhati domačo marmelado, ko smo se svežega sadja že preobjedli. Po želji lahko dodamo želirno sredstvo, a pri ribezih, ki vsebujejo velike količine pektina, to ni potrebno. Jagode in kosmulje lahko skuhamo v odlične kompote.

Na splošno priporočam, da višek jagodičja hitro zamrznete, saj tako ohranite največ vitaminov, vsebnost fenolnih snovi pa se bistveno ne zmanjša.

Zamrznjene plodove lahko nato uporabite v raznih sadnih smutijih ali dodate pecivu. Zadnje čase se na trgu pojavljajo liofilizirani plodovi, kjer z globokim zamrzovanjem odstranijo vodo. S tem se ohranijo struktura, aroma, barva, minerali in vitamini, ki bi jih bi pri drugih postopkih sušenja poškodovali. Z liofilizacijo ohranimo živilsko vrednost, plodovi pa so hrustljavi in odličnega okusa. Pogosto jih dodajajo raznim mešanicam kosmičev in žitom.

Hitri jagodni zavitek

Potrebujete:

– 1 paket listov vlečenega testa (lahko ga pripravite tudi sami)

– 500g sira mascarpone

– 4 žlice grškega jogurta ali kisle smetane

– 2 vaniljeva sladkorja

– 2 žlici sladkorja (po okusu lahko tudi več ali manj)

– 3 jajca

– maslo

– 2,5 dl sladke smetane

– zamrznjeno jagodičje

Priprava nadeva:

V posodi zmešamo mascarpone, 2 jajci, grški jogurt, sladkor, 2dc sladke smetane in vaniljev sladkor. Po 2-3 liste testa zložimo skupaj, polovico premažemo naprej s stopljenim maslom in nato z nadevom. Po nadevu potrosimo izbrano zamrznjeno jagodičje, zavijemo in po vrhu premažemo s sladko smetano, ki smo ji dodali eno jajce. Pečemo v prej ogreti pečici približno 30min na 180°C. Če nam je všeč kisel okus zavitka predlagam, da izberete plodove haskap jagod oziroma sibirske borovnice, jagode so za zavitke manj primerne saj vsebujejo precej vode zato jih raje porabite za preliv po sladoledu.

Nika Cvelbar Weber