Zaradi očarljive skromnosti sodi med najbolj priljubljene cvetoče rastline. Gojenje zdravih in kakovostnih ciklam z obilnim cvetnim nastavkom ter vzdržljivostjo v sobnem prostoru je vrtnarjem velik izziv.

Ciklamo (Cyclamen persicum) uvrščamo v družino Primulaceae ali jegličevke. Izvira iz vzhodnega Sredozemlja, od južne Grčije do Tunizije. Zbiratelji so jo razširili po svetu, tudi na območje Perzije, po kateri se imenuje vrsta Cyclamen persicum. Rodovno ime izvira iz grške besede »kyclamenos« ali »kyklos«, kar pomeni krog. Ime povezujejo z okroglim odebeljenim hipokotilom ali gomoljem ter z obliko ploda.

Žlahtnjenje ciklam se je sprva odvijalo v okviru botaničnih in kraljevih vrtov predvsem v Angliji, kjer so v drugi polovici 19. stoletja vzgojili ciklame z nenavadno velikimi cvetovi.

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje se je uveljavilo gojenje hibridov, ki so izenačene rasti in boljše kakovosti, krajši pa je tudi čas, ki ga pridelovalci porabijo za gojenje do prodaje.

Plameneči cvetovi

Med najpomembnejšimi dosežki žlahtnjenja ciklame je prav gotovo razvoj široke palete barvnih odtenkov, od izvorne svetlo rožnate s temno pego pa vse do bele in rdeče barve. Novi barvni odtenki so še danes med največjimi cilji in izzivi žlahtniteljev. Poleg številnih novih barv so se v zadnjih letih pojavile sorte s pisanimi, kot s čopičem pobarvanimi cvetovi, kjer se bela zlije s prevladujočo rožnato ali vijolično barvo. Prelivanje barv spominja na plamenenje ognja, zato so jih poimenovali »plameneči cvetovi«. Zanimive so ciklame z nekoliko manjšimi temno vijoličnimi cvetovi s širokim belim robom.

Med posebne sorte ciklam sodijo tudi ciklame z nazobčanimi ali nakodranimi cvetovi, imenujemo jih »rokoko« ciklame.

Pri ciklamah je poleg cvetov zelo cenjena tudi listna tekstura. Zelo zanimive so sorte s srebrno sivim listjem, ki daje barvi cveta še dodaten kontrastni učinek. Temno zeleni listi z značilnim sivim vzorcem lahko še posebej lepo poudarijo nežnost belih cvetov, ki so si zaradi obstojnosti in izrazite snežne beline pridobili posebno vrednost in priljubljenost med ljubitelji ciklam.

Oskrba v stanovnaju

Ciklama je rastlina hladnejših notranjih prostorov s temperaturo med 10 in 18 °C. V toplejših stanovanjih je ne izpostavljamo viru toplote. Namenimo ji svetel prostor na okenski polici, vendar ne na neposrednem soncu. Pogostost zalivanja prilagodimo temperaturi v prostoru. Rastlino zalijemo, ko se zemlja rahlo izsuši.

Pri zalivnaju se izogibamo vlaženja listov in gomolja, saj je ciklama občutljiva za glivične bolezni. Zelo pazimo, da ne zastaja voda v podstavku ali okrasnemu lončku.

Priporočljivo je tedensko gnojenje s tekočim gnojilom za cvetoče okrasne rastline. Posušene liste in odcvetele cvetove redno pulimo. Po cvetenju priporočamo zmanjšano zalivanje, vendar rastline ne pustimo popolnoma usahniti. V začetku poletja jo presadimo v večji lonček in svež substrat ter jo postavimo v polsenčno lego na vrtu. Čez poletje jo skrbno zalivamo in gnojimo, saj si gomolj v tem času naredi zalogo za zimsko cvetenje. Jeseni jo pred mrazom prenesemo v sobni prostor.

Uporabnost ciklame

Ciklama je značilna jesensko-zimska sobna lončnica za zmerno tople prostore. Ob dobri oskrbi lahko cveti od jeseni pa vse do maja. Tako miniaturne kot velikocvetne ciklame lahko do prvega mraza vključimo v jesenske aranžmaje ali nasaditve na prostem. Zaradi izjemnega barvnega izbora se lepo prilegajo rožnatim odtenkom jesenske vrese kot rumenim in rdečim kombinacijam mačeh in krizantem.