Po setvi moramo posevek obvezno prekriti z vlakninasto prekrivko ali kopreno, ki bo ublažila zaskorjevanje tal po pomladanskih plohah ter ohranjala potrebno vlago in toploto tal za vznik semen. Verjetno ste že slišali, da je lastnost peteršilja, da dolgo kali (vsaj 14 dni).

Da bi ta čas čim bolj krajšali oziroma ga ne bi še sami dodatno podaljšali, seme pred setvijo vsaj za 24 ur namočimo v mlačno vodo. Lahko sejemo tudi v gojitvene plošče in vzgojimo sadike s koreninsko grudico, ki jih presadimo na stalno mesto.

Ker peteršilj ni posebej zahteven za toploto, lahko zgodaj sejemo na prosto, in sicer ko se tla ogrejejo vsaj na 7 do 10 °C. Če bomo vzgajali sadike, lahko ob ustreznem pridelovalnem prostoru v ogrevanem rastlinjaku ali topli gredi začenjamo z vzgojo tudi že februarja ali marca. Peteršilj lahko sejemo do konca julija ali sredine avgusta, če to dovoljujejo mikroklimatske razmere v vaših vrtovih.

Listnati, korenasti, kodrasti 

Letošnje pridelovalne razmere do sredine poletja so ugodne za peteršilj. Večinoma pridelujemo listnati peteršilj (Petroselinum crispum var. foliosum). Če želite pridelati bogat koren ali korenino peteršilja, pa morate izbirati med sortami korenastih vrst peteršilja (Petroselinum crispum var. tuberosum).

Če se odločimo za pridelavo korenastega peteršilja, moramo biti še posebej pozorni na čas setve, saj bo zaradi muhavosti pri kaljenju dolgo trajalo, da se bo koren primerno odebelil. Listnate sorte lahko sejemo tudi nekoliko pozneje, saj nas tu zanimajo listi, ne koren.

Uporabljamo lahko tudi liste korenastega tipa, a jih je precej manj kot pri listnatem tipu. Prav tako ima listnati peteršilj užiten koren, je pa ta precej razvejan, poln drobnih korenov, ki jih je veliko teže in zamudno čistiti. Pri listnatem peteršilju poznamo dva tipa lista, in sicer gladki tip ali gladkolistni peteršilj ter kodrolistni tip. Gladkolistni je precej bolj aromatičen in bogat z eteričnimi olji kot kodrolistni, zato slednjega uporabljamo bolj za okrasitev hrane, seveda ga lahko tudi jemo.

Postopno rezanje listov

Peteršilj je dodatek jedem, zato ga naenkrat pojemo v zelo majhnih količinah, le kakšen list ali dva. Če je bogata letina, ga imamo celo preveč. Ne sejmo ga preveč, saj zadostuje en do dva dolžinska metra nasada in to bo zadostovalo za štiričlansko družino. Če ga je v nekem obdobju zelo veliko in ga ne pojeste sproti, ga shranite za zimo, bodisi svežega ali posušenega. Rezati ga moramo sproti, saj s tem spodbujamo rastlino k rasti in oblikovanju vedno novih, mladih in aromatičnih listov.

Liste z nožem ali s škarjami večkrat letno porežemo ali kar pokosimo na višini tri do pet centimetrov. Če ga imate več, režite postopno, tako da boste imeli vedno na voljo del svežih listov.

To velja za listnati peteršilj. Pri korenastem pa ni priporočljivo odstraniti vseh listov pri rastlini naenkrat, saj rastlina brez listov ne more oblikovati korena, ki si ga želimo. Pri korenastem tipu lahko odtrgamo posamezne liste, ne pa cele listne mase naenkrat.

Sušenje ali zamrzovanje

Ker peteršilj ne mara premočne vročine in sušnih pogojev za svojo rast, je letošnje poletje več kot ugodno za njegovo rast. Zato vam svetujem, da ga po koncu vegetacije porežete, liste na hitro in ne pri visokih temperaturah posušite v sušilcih za sadje in zelenjavo in shranite v dobro zatesnjenih steklenih posodah za zimski čas. Lahko pa ga tudi sesekljate in zamrznete.

Peteršilj je bogat vir vitamina C in mineralov

Vitamine in minerale najdemo v vseh delih peteršilja. Peteršilj je celo zelo bogat z vitaminom C, saj ga v povprečju vsebuje okrog 160 do 170 mg na 100 gramov. To ga med zelenjadnicami in dišavnicami uvršča v sam vrh lestvice, več ga najdemo le še v šipku (800 mg) in luštreku (241 mg) na 100 gramov rastline. Peteršilj vsebuje tudi veliko kalcija, kalija, železa, fosforja in natrija. Vse to je več kot pomemben razlog za pridelavo in uživanje peteršilja, dokler se da v sveži, ko pa ne, pa shranjenega.

Igor Škerbot