Jemo ga v solati od pozne jeseni preko zime (če je le ta topla) do pomladi, ko nam uide v cvet. Torej domača, okusna, zelena in zdrava solata, takrat ko sveže zelenje najbolj potrebujemo – od jeseni do pomladi.

Sejemo ga sejemo povprek na katerokoli prazno gredico in to v daljšem časovnem obdbju. Kajti ne glede koliko nam ga zraste, vedno ga vsega pojemo.

Edina slaba stran motovilca je, da je muhast; včasih ne kali! To je zaradi njegove narave semena (dormantnost). Zato ga sejemo večkrat zapored.

Izvira iz Evrope, vendar je že svetovno znan. V drugih državah ga najdemo pod različnimi imeni. Za »rapunzel« ste sigurno že slišali!

Kaj pomeni motovilecv v naši prehrani

Najpomembnejše je, da je zelo okusen, vendar vsebuje tudi veliko koristnih snovi:

– veliko C vitamina (več kot citrusi),
– pomembne rudnine: železo, kalcij, magnezij in druge,
– vitamine; predvsem B-vitamine,
– karotenoide z beta karotenom,
– klorofil in
– meditativno učinkujoča eterična olja.

Če ga gojimo v rastlinjaku pa, da je še veliko oblačnosti, potem lahko vsebuje nitrate, ki so v hrani nezaželeni.

Motovilec je dobra hrana za močnejšo kri in lažje delujoče srce. Spodbuja odpornost organizma (v današnjem stresnem življenju je to zelo pomembno) in deluje dobro na sluznice dihal in prebavil. Odličen je za prebavo, saj vsebuje vlaknine in druge sestavine, ki spodbujajo razvoj zdrave črevesne flore. Poživlja presnovo (zelo pomembno je to spomladi, ko celice potrebujejo več svežega pomladnega zraka).

Zeleni listi motovilca

V Sloveniji so najbolj razširjene tri sorte; dve od teh sta domači, slovenski.

Motovilec žličar je sorazmerno nova slovenska sorta. Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Okusni listi so gladki, svetleči in nekosmati.

Že ime ljubljanskega motovilca pove, da je to stara slovenska sorta. Ima lepe, dolge, temno zelene in svetleče liste. Izredno dobro prezimi.

holandski pa je razširjen po celi Evropi. Ima velike, široke liste, rumeno zelene barve in rahlo kosmate.

Za popestritev, predlagam, da sejete vsakega po malo. Torej jesni mora biti zelenjavni vrt poln motovilca. Družbo naj mu delajo različni ohrovti, por, špinača, blitva, endivije, radiči.

Zdrave, izredno okusne liste, bogate z vit. C in železom pobiramo lahko celo zimo, kajti motovilec je odporen na nizke temperature.

Setev in vzgoja

Motovilec glede podnebja in tal ni zahteven. Tudi temperature pod -15 stopinj celzija mu ne škodujejo, če so zmrznjeni listi zavarovani pred soncem. Preko zime ga prekrijemo z agrokopreno Valentin ali smrečjem. V kolobarju ga pridelujemo za vrtninami, ki jih poberemo do avgusta. Poleg tega ga lahko vzgajamo tudi v ogrevanih rastlinjakih in toplih gredah.

Posebnega gnojenja ne potrebuje. Lahko pa gredici pri pripravi za setev dodamo malo komposta.

Najboljši čas za setev je od srede avgusta do srede septembra. Sejemo ga enakomerno po celi površini. Setveno površino rahlo prekrijemo z zemljo, do kalitve senčimo in skrbimo za enakomerno vlažnost. Redno ga redčimo in jemo. Liste trgamo posamič ali pa porežemo (lahko pokosimo) vse in pustimo, da poženejo novi.