Shrambe so že polne jagodne marmelade, kosmulje, ribez, haskap jagoda in prve maline so pripravljene v skrinji za zimske vitaminske napitke. A kljub temu jagodičaste sadne vrste še nekaj mesecev ne bodo pustile praznih košar. Ravno to je tista dodana vrednost jagodičja, pridelujemo ga lahko večji del leta, vse od zgodnje pomladi do prve slane.

Dozorijo na rastlini

V poznopoletnih mesecih nas bodo s svojimi prehransko izredno bogatimi plodovi razveseljevale pozne sorte ameriških borovnic, robid, aronij, večkrat rodne jagode, jagode goji in maline. Pri obiranju moramo paziti na primerno zrelost. Premalo zreli plodovi jagodičja še niso razvili svojih bogatih arom in značilnega sladko kislega okusa. Zmotno je mišljenje, da bodo na primer jagode podobno kot jabolka dozorele po obiranju ter jih bomo tako lahko dlje časa skladiščili.

Večina jagodičastih sadnih vrst spada med neklimakterično sadje, kar pomeni, da se po obiranju vsi procesi zorenja ustavijo in se prične proces propadanja, zato jim moramo dati čas, da dozorijo na rastlinah. Prvi od znakov zrelosti je vsekakor popolna značilna barva plodov.

A vendar pri večini jagodičastih sadnih vrst popolno obarvanje ploda ni edini pokazatelj užitne zrelosti. Jagode so popolnoma zrele in primerne za uživanje takrat, ko je rdeče obarvan tudi vrh ploda. To pa denimo ne velja za ameriške borovnice, ki še niso užitno zrele, ko se plodovi obarvajo modro, ampak moramo z obiranjem počakati še nekaj dni. V vročih poletnih mesecih moramo obirati v najhladnejšem delu dneva. Aroma jagodičja in posledično okus postaneta pri temperaturi nad 25 °C manj izrazita. Prav tako so plodovi sredi dneva bolj občutljivi na rokovanje, mehkejši in imajo slabšo skladiščno spodobnost. Če na vašem vrtu pridelujete jagodičje po smernicah naravi in vam prijaznega načina kmetovanja, boste najokusnejše plodove pojedli kar tam – na vrtu, odtrgane z grmička. Zreli plodovi pa ne gredo v slast le nam, temveč tudi ptičem, ki lahko grme v zelo kratkem času popolnoma oberejo, če jih prej nismo primerno zaščitili. V izrazito vročem poletju moramo paziti tudi na sončne ožige, na katere so občutljivi predvsem nežni plodovi jagod, malin in aronije.

Preveč jih namakamo

Pomemben tehnološki ukrep poletnih dni je seveda tudi namakanje. Večina nasadov jagodičja je v Sloveniji preveč namakanih, plodovi pa so ob preobilju vode manj kakovostni. Dobro pripravljena tla s primernim deležem organske mase in zavarovana z zastirko ne potrebujejo vsakodnevnega namakanja. Pri zalivanju tudi pazimo, da ne močimo površine listov in plodov, saj bo rastlina s tem bistveno bolj izpostavljena glivičnim okužbam. Optimalno je kapljično namakanje v kombinaciji z zastirko, ki poleg tega, da poveča zadrževanje vlage v tleh, preprečuje tudi rast plevelov.

Vinska plodova mušica

Kombinacija višjih dnevnih temperatur, dolgega dne in padavin je optimalna za razvoj različnih bolezni in povečan nalet škodljivcev. Zadnja leta se predvsem v poletnih mesecih soočamo z naletom plodove vinske mušice. Za večje pridelovalce predstavlja ta relativno nov škodljivec veliko ekonomsko izgubo, saj na trgu nimamo dovolj učinkovitih aktivnih snovi za zatiranje. Odrasla mušica s prilagojeno nazobčano leglico prebode tudi zdrav nepoškodovan plod in vanj odloži jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Drobni črvički marsikoga odvrnejo od svežega uživanja jagodičastih plodov kot tudi od predelave v sokove in marmelade.

Osnovni preventivni ukrep za preprečevanje razvoja večje populacije škodljivcev je vzdrževanje higiene nasada.

Morebitne poškodovane, odpadle in prezrele plodove moramo skrbno odnašati iz nasada in jih uničiti. Takšnih plodov ni primerno odlagati na kompost ali zakopavati v tla, saj se bo nadaljnji razvoj žerk in odraslih mušic tam nadaljeval. Poleg kemičnega zatiranja z insekticidi pridelovalci in vrtičkarji uporabljajo prehranske pasti za množični ulov plodove vinske mušice. V zgornji del plastenke navrtamo luknjice, vanjo pa do spodnje četrtine nalijemo mešanico jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 z dodatkom žličke sladkorja. Najučinkovitejši ulov bo, če bomo plastenke namestili med rastline na vsake dva metra po eno past. Poleg škodljivcev se na jagodičju pojavljajo tudi različne bolezni. Poleti se na jagodah goji pogosto pojavi pepelasta plesen, ko rastline popolnoma posivijo.

Jagode za prihodnjo sezono
Proti koncu poletja moramo pomisliti na jagode za prihodnjo sezono. Rastline bodo v tem času razvile mnogo dolgih močnih pritlik, ki jih lahko uporabimo za pomladitev oziroma obnovo nasada. Pritlike na mestu, kjer so razviti mladi listi in kratke koreninice, le potisnemo v tla in po potrebi pritrdimo z žico. Če bomo pomlajevali nasad okoli matičnih rastlin, jih nekaj časa še pustimo spojene z matično rastlino, toliko da se ukoreninijo.

Če želimo naš jagodni vrt prestaviti na drugo lokacijo, izberemo močne pritlike z že vidnimi koreninicami in jih posadimo v rahla, pognojena tla. V tem primeru moramo paziti, da se rastline in zemlja okoli njih ne izsušijo.

Večina pridelovalcev v poletnih mesecih sadi enkrat rodne jagode, ki jih bodo obirali prihodnjo pomlad. Po navadi se odločajo za sajenje tako imenovanih »frigo« sadik, ki so v bistvu zamrznjene gole korenine jagod. Pri tem načinu sajenja je potrebno še posebej paziti na zaščito mladih občutljivih rastlin. Če je le mogoče, sadimo »frigo« sadike v obdobju slabega vremena in nižjih temperatur, rastline pa dodatno zaščitimo s senčilnimi mrežami, slamo ali pa jih hladimo z vodo. Po sajenju bodo rastline hitro ozelenele, pognale par pravih listov in kaj kmalu prva cvetna stebla. Priporočljivo je, da vsa cvetna stebla in pritlike do jeseni skrbno odstranjujemo in tako okrepimo mlade rastline, da nas bodo spomladi razveselile z bogatim pridelkom.

V začetku poletja so se na vrhovih poganjkov dvakrat rodnih malin razvili cvetni brsti, ki v tem pozno poletnem obdobju dajejo obilne pridelke. Jesenski plodovi bodo zoreli do prve slane, nato pa se bo vrh posušil in ga moramo odstraniti.

Prihodnjo pomlad se bo na preostalem delu poganjka razvil še drugi del pridelka, nato pa bo poganjek odmrl. Obiranje enkrat rodne maline je zaključeno, zato je potrebno suhe poganjke v tem obdobju izrezati. Na lesnatih poganjkih enkrat rodnih sort se bodo v prihodnjih mesecih razvili cvetni brsti, ki se bodo spomladi prihodnje leto razvili v plodove.

Konec meseca avgusta oberemo med jagodičjem najbogatejšo vrsto po vsebnosti zdravju koristnih snovi, to je aronija. Paziti moramo, da z obiranjem počakamo, dokler ni delež suhe snovi vsaj 22 %.

Po obiranju lahko aronijo predelamo v sok, dodamo k mešanim marmeladam ali jo v manjših količinah uživamo v žitnih mešanicah. Če opazimo, da so grmi zelo obloženi, jih v poletnih mesecih redčimo ter tako zagotovimo ravnovesje med rodnostjo in rastjo rastline.

V poletno jesenskem času moramo razmisliti tudi o sajenju grmičastih jagodičastih sadnih vrst. Ustrezno pripravljena površina za sajenje mora biti obdelana in založno pognojena. Dobro pripravljena tla ter kakovosten sadilni material sta ključna za uspešno in dolgoletno pridelavo jagodičja.

Nika Cvelbar Weber