Zmrzal

Spomladi so vremenoslovci že nekaj dni pred nizkimi temperaturami opozarjali, da lahko pričakujemo pozebo. Mnogi pridelovalci vrtnin so s sajenjem toplotno zahtevnejših kultur malo počakali, tisti, ki pa so te rastline že posadili na prosto, pa so jih na večer pred napovedanimi ohladitvami dodatno zavarovali s prekrivanjem z vlakninastimi prekrivkami. Mnoge rastline smo tako obvarovali, sicer se je bilo potrebno lotiti ponovne setve in sajenja. V tem času še nismo imeli težav s škodljivci in boleznimi na vrtninah in poseganje po fitofarmacevtskih sredstvih praktično še ni bilo potrebno.

Vročinski stres

Poleti naše vrtnine zaradi visokih temperatur čez dan in dokaj toplih noči trpijo zaradi vročinskega stresa. Na mnogih rastlinah se pojavijo sončni ožigi (na primer ožgano listje fižola in paprike, ožgani plodovi paprike in paradižnika, obledelo listje bučk in podobno) in pojavijo se vprašanja, za katero bolezen gre in kako ukrepati.

V primeru vročinskega stresa rastlini do boljšega počutja in ”ozdravitve” ne bomo pomagali z uporabo fungicidov, ampak s senčenjem (primerna je uporaba mrež za senčenje, na rastlinjakih lahko uporabimo tudi ustrezne premaze za premazovanje streh) in optimalno preskrbo z vodo (redno zalivanje).

Kapljično namakanje rastlin

Na plodovih paprike in paradižnika so se pojavljale temne pege, vzrok pa ni bil v bolezenskem povzročitelju ampak v blokadi, nedostopnosti ali težji dostopnosti kalcija rastlini oziroma slabšem premeščanju le-tega po rastlini. Tudi te tegobe ne bomo rešili z uporabo fungicidov, ampak z uporabo hranil, ki vsebujejo kalcij. Najprimernejša in rastlini v stresu najhitreje dostopna oblika je listna (foliarna) uporaba kalcijevih gnojil, ki jih uporabljamo v večernih ali zelo zgodnjih jutranjih urah, ko so rastline primerno ohlajene in sposobne vase sprejeti kalcij. Ko je zelo vroče, lahko papriki, paradižniku, kumaram in bučkam pomagamo z uporabo pripravkov na osnovi alg ali aminokislin. Teh pripravkov ne uporabljamo v vročem, ampak le v hladnejšem delu dneva (pozno zvečer ali zgodaj zjutraj).

Ožig od sonca

Visoke temperature in škodljivci

Mnogi povzročitelji bolezni na rastlinah pri visokih temperaturah upočasnijo ali ustavijo svoj razvoj, zato ni težav s širjenjem bolezni.

Vroči dnevi z nizko zračno vlago pa kljub vsemu ustrezajo nekaterim škodljivcem vrtnin, kot so na primer pršice, resarji, bolhači.

Pogosto moramo za zniževanje njihovih populacij ter gospodarske škode, ki bi sicer nastala, poseči po pripravkih za zatiranje. Pred uporabo akaricida oziroma insekticida preverite možnosti za njegovo uporabo zoper posameznega škodljivca v posamezni kulturi ter natančno preberite tudi opozorila na etiketi oziroma navodilu za uporabo. Ne spreglejte priporočil o temperaturi, pri kateri je smiselno pripravek uporabiti, delu dneva, v katerem je priporočljiva uporaba, vetrovnih razmerah, kombinaciji z ostalimi fitofarmacevtskimi sredstvi in/ali hranili in/ali stimulatorji rasti. Na splošno pa velja, da tudi akaricide in insekticide v vročih dneh po potrebi uporabimo v hladnejših delih dneva ter ob tem izvedemo vse ukrepe za varstvo čebel in ostalih koristnih organizmov. Posebna previdnost velja tudi pri mešanju in uporabi različnih sredstev naenkrat (na primer fungicida, hranil, aminokislinskih pripravkov in podobno), saj smo tudi v letošnjem letu zasledili precej ožigov na gojenih rastlinah, ki so bili posledica uporabe različnih nepreverjenih mešanic. Zato priporočam, da v vročini, ko so rastline v stresu, pripravke posamično nanašate na ohlajene rastline.

Neurja s točo

V vročih poletnih dneh se že v primeru manjše pooblačitve zaskrbljeno oziramo v nebo v strahu pred trdo obliko padavin – točo. Tudi letos je nekajkrat že presenetila pridelovalce na različnih območjih po Sloveniji in na žalost lahko do konca letošnje pridelovalne sezone verjetno pričakujemo še kakšno neurje, ki ga bo spremljala toča. Kako v tem primeru pomagamo svojim vrtninam? Najprej poskrbimo, da bodo rastline v čim boljši kondiciji in tiste posebej občutljive in ljube po svojih zmožnostih skušajmo zaščititi s protitočno mrežo.

Mreža proti toči

Če je neurje s točo pustošilo po naših vrtovih in ohišnicah, pa čim prej poskrbimo tudi za prizadete rastline. Na vrtninah, ki so manj prizadete, počistimo predvsem vse polomljene in odtrgane dele. Priporočljivo je, da za to uporabimo škarje, da je rez čim bolj oster in čist. Rastline čim prej poškropimo s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg, aminokisline ali vitaminske komplekse.

Za celjenje ran lahko uporabimo tudi bakrove pripravke (pri tem ne pozabimo preveriti in upoštevati registracije fitofarmacevtskega sredstva in ne pozabimo, da baker tudi zavira rast). Namesto fitofarmacevtskih sredstev z bakrom lahko uporabimo tudi listna gnojila, ki vsebujejo baker. Za varstvo vrtnin pred glivičnimi in bakterijskimi povzročitelji po toči lahko uporabimo tudi fitofarmacevtska sredstva, ki imajo dovoljenje za uporabo za posamezno vrtnino. Pri izbiri ustreznega pripravka dajmo prednost uporabi kontaktno delujočih sredstev, ko se rastline že začnejo obnavljati, pa je po potrebi čas za uporabo sistemično delujočih fitofarmacevtskih sredstev. Pred mešanjem in uporabo različnih pripravkov seveda preverimo njihovo združljivost, da rastlin ne bomo še dodatno obremenili z nepotrebnimi ožigi.

Nikar ne pozabimo, da je z rastlinami in občutljivostjo podobno kot z ljudmi. Bolj kot bodo naše rastline krepke, bolj bodo odporne na negativna dogajanja oziroma spremembe v okolici. Morda pa nas narava letos s pozebami, vročino in neurji ne bo več preizkušala.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot