Kljub umetnim masam, stiroporu, lesu, betonu je tu še vedno tudi klasika: dobre stare glinaste posode. Nikakor ne pridejo iz mode – še več, zdi se, da prav med njimi najdemo najlepše primerke, prave vrtne ali balkonske okrase, ki še poudarijo zanimivost rastlin, ki jim ponudijo dom.

To tudi ni nič čudnega, saj prav glina kot material najbolj privlači oblikovalce. Glinaste posode delujejo najbolj naravno – še posebno ko jim z leti dodajo posebno patino mahovi, lišaji in alge. Topla rjavo rdeča barva pečene gline je v najlepšem sozvočju z zelenilom rastlin, zato bodo glinaste posode še dolgo imele svoje oboževalce.

Lastnosti gline

Če vrtnar želi, da se bodo rastline v glinastih posodah dobro počutile, mora poznati nekatere lastnosti materiala.

Glina najbolj varna za rastline, ki jim pretirana skrb njihovih lastnikov pri zalivanju lahko škoduje. Skozi porozno glino presežek vode namreč lažje izhlapi.

Vendar pa se, ko je posoda povsem natopljena z vodo, pore zaprejo. Takrat glinast lonec postane nepropusten za zrak in skozenj lahko prehaja le še voda. To pa pomeni, da izhlapevajoča voda hladi stene posode in koreninski splet, česar nekatere rastline ne marajo. Večina praproti in papirovec (ciperus) se bodo zato bolje počutili v posodah iz umetne mase.

Korenine vedno sledijo vodi, zato se v glinastem loncu zberejo tik ob robu vlažne stene, kjer pa so poleti izpostavljene vročini. Pri presajanju tak koreninski splet kar razpade, saj je notranjost posode le šibko prekoreninjena. Zato moramo vedno zalivati cel koreninski splet in ne smemo dovoliti, da bi voda tekla le ob robu lonca.

Nove glinaste lonce moramo pred sajenjem za en dan namočiti v vodo, rabljene pa pred presajanjem skrtačimo pod vročo vodo.

Rastlino je treba presaditi

Najkasneje takrat, ko:

– korenine množično silijo iz odtočne odprtine,

– se voda ob zalivanju takoj prelije čez rob,

– se rastline začnejo prevešati iz posode,

– se zemlja v loncu sesede, otrdi in postane nepropustna.

Najboljši čas za presajanje je od februarja do aprila, še preden rastline začnejo z novo intenzivno rastjo. 

Zdrave in močne rastline potrebujejo lonec, ki bo za 2 do 3 številke večji od starega. Bolehne, šibke rastline pustimo v starem loncu, zamenjamo jim le zemljo. Cvetočih rastlin in rastlin, ki nosijo cvetne popke, ne presajamo, saj bodo cvetove oziroma popke odvrgle.

Velikim rastlinam, še posebej tistim, ki rastejo na prostem, namenimo posode z navpičnimi ali rahlo nagnjenimi stenami in širokim dnom. Trebušaste posode, kjer je odprtina manjša od koreninske grude, niso praktične.

V novi enako globoko kot v stari

Rastline dan pred presajanjem dobro zalijemo. Prek noči se bodo rahlo osušile in naslednji dan jih bomo brez težav vzeli iz posod. Če so s tem težave, z nožem tik ob steni posode previdno ločimo grudo od posode, nato roko položimo na površje zemlje (rastlino držimo med prsti), obrnemo lonec in z njim previdno potrkamo ob les, da se koreninska gruda loči od posode. Če so skozi odtočno odprtino že pognale korenine, jih ne odstranimo; raje razbijemo ali razrežemo lonec (razen če gre za res dragocen ali nam ljub primerek). Rjave koreninske konice odrežemo z ostrim nožem.

V novi posodi najprej pokrijemo odtočno odprtino s črepinjami, da voda sicer nemoteno odteka, zemlja pa se ne izpira iz posode.

V novo posodo damo toliko zemlje, da je rastlina v njej enako globoko kot prej. Z loncem previdno potrkamo ob z odejo ali podobnim obloženo podlago, da se zemlja sesede, posoda pa se ne razbije. Posoda naj bo z zemljo napolnjena do približno 2 centimetra pod robom, da bomo brez težav zalivali. Zemljo na koncu previdno zalijemo z zalivalko z luknjičastim nastavkom in presajenih rastlin ne postavimo takoj na sonce.

Tudi za zelišča, sadje in zelenjavo

Glinaste posode niso primerne le za okrasne rastline, temveč tudi za gojenje zelišč, mesečnih jagod, šibko rastočega sadnega drevja ali sadnega grmičevja in podobno. Različna zelišča in jagode so prav lepi videti v posebno oblikovanih glinastih posodah s sadilnimi “žepki”, ki jih je mogoče dobiti v različnih velikostih.

Marjeta Hrovatin