Tudi med grmovnicami lahko najdemo čudovite predstavnike, ki bodo ta čas zapolnili s svojimi cvetovi, listi in plodovi.

Eksotika Daljnega vzhoda

Bogata flora Daljnega vzhoda ponuja več kot le cvetoče češnje. Prav na prehodu v poletje bodo na okrasnem vrtu svoje nežne cvetove odprli še eni čudoviti predstavniki tistega dela sveta, in sicer japonski dreni (Cornus kousa). Japonski dren je pravzaprav manjše drevo, vendar ga zaradi nizke višine lahko uvrstimo ob bok grmovnicam. Botanična vrsta zacveti z belimi cvetovi, medtem ko sorta ‘Miss Satomi’ vrt polepša s cvetovi v nežnih rožnatih tonih. Cvetovom sledijo še zanimivi plodovi, jeseni pa se bo rastlina odela tudi v rdečo barvo.

Iz Japonske izvira tudi enkijant (Enkianthus campanulatus). Čeprav je znan po svoji jesenski barvi, ima v resnici dve sezoni, ko polepša okrasni vrt. Na začetku poletja odpre socvetja, polna kremasto-rožnatih cvetov s temnejšim robom. Za izrazitejšo rdečo barvo posadite sorto ‘Red Bells’.

Enkijant na vrtu potrebuje kisla tla, zato ga je najbolje posaditi v bližino rododendronov, ki na vrtu potrebujejo enake pogoje.

Če želite grmovnice, ki potrebujejo čim manj nege, lahko na vrt poleg enkijanta posadite še japonsko medvejko (Spiraea japonica). Ta zacveti kasneje kot siva medvejka in ostale spomladi cvetoče vrste. Japonska medvejka potrebuje prav malo nege. Poleg gnojenja jo vsako leto le še nekoliko razredčite, tako da odstranite tretjino najstarejših poganjkov. Med različnimi sortami japonske medvejke so na volja tudi predstavniki z zanimivim listjem. Sorta ‘Golden Princess’ ima rdečkasto-bronaste liste, ki pozneje preidejo v zlato-zelenkaste odtenke.

Prijetno v poletni senci
Visoke poletne temperature nas silijo v senco, zato poskrbite, da vas bodo tudi tam razveseljevali številni cvetovi.

Med grmovnicami, ki lepo osvetlijo senčne prostore, si svoje mesto vsekakor zaslužijo hortenzije. Največkrat na okrasnem vrtu najdemo vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla), ki pa nikakor ni edina izbira.

Če ste se že naveličali njenih rdečkastih ali modrikastih cvetov, izberite kakšno izmed sorodnic. Podobna kroglasta socvetja boste lahko občudovali na drevesasti hortenziji (H. arborescens). Njene bele cvetove boste je zelo preprosto kombinirati s sencoljubnimi trajnicami, s katerimi lahko dodatno popestrite senčno gredo. Če želite nekaj barve tudi pri hortenziji, izberite sorto ‘Jane’, ki zacveti v limonasto zelenih odtenkih. Če imate na vrtu prostor za eno samo hortenzijo, naj bo to hrastovolistna hortenzija (H. quercifolia). Njeni izrazito oblikovani listi, čudovita socvetja in enkratna jesenska barva so odlike, ki jih ne moremo spregledati. Na voljo imamo tudi sorto ‘Brido’, ki zacveti s polnimi cvetovi.

Hrastovolistna hortenzija

Poleg hortenzij se v svetli senci odlično počuti tudi brogovita, Viburnum opulus ‘Roseum’. Zraste lahko do štiri metre visoko, zato je odlično ozadje za preostalo zasaditev.

Na začetku poletja bo zacvetela z veliki kroglastimi socvetji, polnimi belih cvetov, ki spominjajo na socvetja drevesaste hortenzije. Povsem drugo sliko pa daje brogovita Viburnum plicatum f. tomentosum ‘Kilimanjaro’. Sorta ‘Kilimanjaro’ je nekoliko bolj pokončno rastoča kot botanična vrsta, kar ustvari lep kontrast v habitusu – med pokončnim steblom in vodoravnimi stranskimi poganjki s pladnjastimi socvetji.

Ne pozabite na sončne dele
V poletnem času vrtove polepšajo tudi cvetovi skobotovca (Philadelphus). Njegovi nežni beli cvetovi vrt tudi prijetno odišavijo. Poleg sort z enojnimi cvetovi, kot je denimo ‘Belle Etoile’, lahko najdemo tudi predstavnike s čudovitimi polnimi cvetovi, denimo sorta ‘Virginal’. Čeprav skobotovec zraste do tri metre visoko, ne obupajte tisti z manj prostora. Odlična izbira za manjše zasaditve sta sorti ‘Snowbelle’, ki zraste le dober meter visoko ali pa celo le slab meter visoka sorta ‘Manteau d’Hermine’.

Skobotovec

Na sončno mesto obvezno dodajte tudi metuljnik (Buddleja davidii). Že po imenu sodeč bo na vaš vrt privabil številne metulje, ki bodo z veseljem obiskovali njegova socvetja.

Izbirate lahko med sortami, ki zacvetijo v belih, rožnatih, vijoličnih ali skoraj črnih cvetovih. Metuljnik lahko zraste do tri metre visoko, vendar ga lahko z rednim obrezovanjem ohranjate tudi nekoliko nižje.

Metuljnik

Omamno dišeča sivka

Čeprav je precej nižja od zgoraj omenjenih grmovnic, pa vseeno ne smemo pozabiti na sivko. Sivka vas bo navduševala navduševala z dolgo sezono cvetenja in prijetno pomirjajočimi dišavami, ki jih oddaja, ko se jo dotaknemo. Za grede izberite ozkolistno sivko (Lavandula angustifolia), ki jo lahko najdemo v temno vijoličastih tonih (sorta ‘Hidcote’), modrikasto-vijoličnih tonih (‘Munstead’) in celo v rožnatih odtenkih (‘Rosea’) ali beli (‘Arctic Snow’). Poleg ozkolistne lahko za poleti posadite še francosko sivko (L. stoechas), ki pri nas ni prezimno trdna. Franoska sivka bo pognala zanimiva socvetja z metuljastim videzom. V primerjavi z drugimi sivkami ima raje bolj peščen substrat in cveti nekoliko prej.

Čeprav je sezona že precej v razmahu, vrt še ni izčrpal vseh svojih zalog čudovitih cvetov. Pri tem mu lahko tudi nekoliko pomagate in zasadite različne poleti cvetoče grmovnice, ki pa navadno popestrijo tudi druge dele sezone.

Matevž Likar