V skupino stročnic, pri katerih pridelujemo stroke in zrnje, prištevamo grah, nizek in visok fižol, bob, lečo in čičeriko. Vse pridelujemo tudi v Sloveniji. Zaradi velike prehranske vrednosti in dobrih pogojev za pridelavo imajo stročnice na naših vrtovih pomembno vlogo in vsako leto rezerviran prostor. Zgodnjih spomladanskih setev so pridelovalci navajeni, ponovne setve še v istem letu pridelave pa niso prav pogoste. Ste se kdaj vprašali zakaj je tako? V nadaljevanju vam ponudim nekaj zamisli in možnosti.

Pridelovalci se redko odločajo za ponovno setev poleti in pridelek ob koncu poletja in v začetku jeseni.

Stročnice, primerne za poletno pridelavo

Vsekakor v poštev pride večina toploljubnih, še posebej, če želimo spravilo pridelka še pozno poleti ali zgodaj jeseni. 

V tem času se lahko odločimo za ponovno pridelavo graha in nizkega fižola za pridelavo strokov. To sta tudi najpogostejši stročnici na naših vrtovih. Z njima lahko zelo dobro zapolnimo izpraznjene grede in druga mesta na vrtu, ko pospravimo zgodnji krompir, spomladanske in zgodnje sorte glavnate solate, berivke ali zgodnje kapusnice (zgodnje zelje, cvetača, kolerabica).

Za spravilo pridelka jeseni ali celo zgodaj pozimi pa lahko posejemo tudi bob, ki je poleg graha stročnica, ki ne potrebuje visokih temperatur za preživetje, vseeno pa je dobro, da so do začetka oblikovanja strokov še dokaj visoke jesenske temperature. To velja tudi za sladkorni grah. Tako bomo tudi v tistem času pridelali zanimiv in uporaben pridelek beljakovinske zelenjave.

Značilnosti poletnih setev pri stročnicah

Poleti moramo zagotoviti stročnicam dobre pogoje za čimprejšnji vznik. Po spravilu prejšnjega pridelka, na primer zgodnjega krompirja, takoj po izkopu gomoljev zemljo minimalno obdelamo in čim prej poravnamo. Tako so tla takoj pripravljena za nova sajenja ali setve. Ker je poleti suho in vroče, zrna pred setvijo čez noč namočimo v mlačno vodo, da se navlažijo, in s tem spodbudimo kaljenje. Tudi setvene jamice ali jarke pred setvijo navlažimo ter seme posejemo dovolj globoko glede na njegovo debelino. Zrno fižola posadimo dva do trikrat tako globoko, kot je debelo. Seme zadelamo z vlažnim slojem zemlje. Setev v kupčke poleti ni tako primerna, saj s tako setvijo slabše izkoristimo razpoložljiv prostor na gredi. Kljub temu vrtnarji sejejo v kupčke po nekaj zrn, čeprav bi bilo bolj racionalno v vrste na razdaljo 5 do 7 centimetrov ter medvrstno razdaljo 30 do 40 cm med vrstami. Priporočam, da za poletno setev zaradi čim bolje izrabljenega prostora na gredici sejete v vrste in ne v kupčke.

Po setvi tla prekrijemo z vlakninasto prekrivko ali s kopreno – v tem času zaradi zadrževanja talne vlage in ne zaradi toplote. Po vzniku kopreno stalno vlažimo, s čimer posevek ohlajamo, ko se pojavijo na kalečih rastlinah pravi listi, prekrivko odstranimo, še posebej, če je poletje ekstremno vroče in suho.

Zalivanje ali celo samo nežno pršenje rastlin in tal zadostuje, da rastline preživijo in rastejo ter se razvijajo. Pozno jeseni je lahko koprena ponovno dober pomočnik pri varovanju pred nizkimi nočnimi temperaturami.

Doma vzgojene sadike

Priporočam, da sami doma vzgojite sadike, ki jih presadite na vrt, ko imajo dva do štiri prave liste. Sadike lahko vzgojimo pri grahu, nizkem fižolu, mogoče še pri bobu. V lončke posejemo tri do največ pet zrn. Velikost lončka naj bo sorazmerna s številom zrn. Pazimo, da se mlade rastline ne izdolžijo (»pretegnejo«), zato v lonček zapičimo palčko za oporo. Poskrbimo, da jih potem še pravi čas, utrjene in prilagojene na zunanjo klimo, presadimo, zalijemo in zavarujemo pred premočno sončno pripeko. Ta je lahko poleti največji problem. Tako vzgojene rastlinice posadimo skupaj, torej v kupčke in pri tem upoštevamo dovolj veliko sadilno razdaljo med kupčki.

Setev do sredine avgusta

Grah in nizek fižol za poletno pridelavo lahko sejemo še maja, junija, julija in vsaj do polovice avgusta ali v toplejših krajih še do konca avgusta.

Omejitveni dejavnik je nočna temperatura, še posebej pri nizkem fižolu, za katerega je dobro, da dozori do konca septembra ali do prvih jesenskih slan, ki zaustavijo razvoj fižola.

Od avgusta in še od septembra dalje nastopi že čas za setev boba, ki ga v primorju tradicionalno sejejo še v oktobru in novembru, a tega potem spravljajo naslednjo pomlad kot stročjega. V neogrevanem rastlinjaku bo grah zorel tudi, ko bodo zunaj že prve jesenke slane.

Stročnice so ugodilke v kolobarju

Poznano je dejstvo, da vse stročnice obogatijo tla na vrtu, poskrbijo za vezavo dušika iz zraka v tla v obliki, ki je za rastline s pomočjo talne vode dosegljiv kot hranilo. Če bomo sejali stročnice in imeli vrtna tla prekrita z zeleno odejo, bodo manj izpostavljena negativnim vremenskim vplivom. Tako bomo poskrbeli za ohranjanje visoke kakovosti tal za pridelavo zelenjave v naslednjem letu.

Prehranski pomen stročnic

Stročnice vsebujejo veliko beljakovin tako v svežem kot posušenem stanju. Tako na primer s svežimi stroki fižola pojemo do 3% beljakovin. Če pridelamo zrnje fižola in ga posušimo za zimske dneve, lahko v njih tako shranimo od 20 do 24% (od 100 g zrna) beljakovin. Beljakovine v pridelku strokov, svežega ali suhega zrnja stročnic so poglavitni vzrok za pridelavo stročnic v vrtovih.

Igor Škerbot