Katere so lastnosti, ki opredeljujejo primernost rastline za pokrovno saditev? Na prvo mesto nedvomno sodi način rasti, ki je pri nižjih rastlinah plazeča se, pri višjih pa široka. Pomembna je tudi hitrost rasti, ki mora biti hitra in enakomerna, saj gosto razraščanje preprečuje rast plevelov, vzdrževanje pa mora biti čim bolj nezahtevno.

Tudi kot prehodne rešitve

S pokrovnimi rastlinami učinkovito povežemo gredo s trato ali tlakom in ustvarjamo vizualno pestrost, saj imajo različno velike liste v različnih barvah, različno barvo cvetov in plodov, s katerimi lahko dosežemo sezonske poudarke ali zasadimo različne zanimive vzorce.

Zelena preproga je lahko odlična podlaga za razraščajoče se čebulnice, saj je ni treba kositi, ko zeleni deli čebulnic odmrejo; s pokrovnimi rastlinami, ki dobro uspevajo v senci, pa lahko poživimo temne kote.

Nekatere trajnice, ki se hitro širijo, lahko uporabimo tudi kot podrast v začetni fazi saditve grmovnic in z njimi prekrijemo nezasajeno površino. Sicer bodo hkrati z razraščanjem grmovnic odmirale, vendar bodo ves čas zastirale tla in lajšale vzdrževanje golih površin. Z nasadom nizkih pokrovnih rastlin hkrati nakažemo, kje hoja ni zaželena.

Sajenje pokrovnih rastlin

Zelo pomembna je kakovost sajenja, ki je odvisna od:
– priprave terena,
– gostote saditve,
– načina saditve.

Priprava terena

Zemljišče temeljito očistimo vseh plevelov oziroma odstranimo vso vegetacijo. Tega se lahko lotimo mehansko ali kemično. Pri prvem načinu tvegamo, da ne odstranimo vseh koreninskih plevelov, z drugim pa lahko, če se ne držimo navodil proizvajalca, na sosednjih površinah naredimo nepopravljivo škodo. Ta način je lahko ekološko sporen. Zagotavlja pa 100-odstotni uspeh uničenja vse biomase na površini, ki jo želimo ozeleniti s pokrovnimi rastlinami.
Nato prst globoko prekopljemo, odstranimo vse plevele, dodamo humus ali dobro uležan hlevski gnoj. Lahko se odločite in izberete tudi ustrezen sadilni substrat. Ko je zemljišče pripravljeno, rastline posadimo.

Na brežini, ki onemogoča raztros lubja, je priporočljiva uporaba mreže (tkanine) iz kokosovih vlaken. Na spodnji strani je prišita preluknjana PVC-folija, ki omogoča dostop vlage do korenin, onemogoča pa razrast plevelov.

Priprava terena je enaka kot priprava zemljišča na ravnem. V mrežo nato glede na gostoto saditve z ostrim nožem ali škarjami zarežemo sadilno jamo v obliki križa in rastlino posadimo.

Gostota saditve

Ko sadite, morate vedeti tudi, kako hitro rastline rastejo. Panešpljica in plazeči se brini hitreje prekrijejo tla kot npr. vedno zeleni ižander in plazeča se trdoleska. Če niste neučakani, se boste odločili, da boste posadili na enoto mere, to je na kvadratni meter, manj rastlin, kot je priporočljivo. Tako boste namesto 10 sadik krvomočnic posadili samo šest, kot se je pokazalo v praksi, da še zadošča merilom za pokritje površin. Pri tem boste prihranili v začetku nekaj denarja, časa pa niti ne, saj se bodo površine počasneje zarasle in boste morali ali površine pleti ali pa jim dodajati zastirko, kar pa spet nekaj stane.
Če so sadike velike, jih boste posadili tudi manj. Za večje sadike je treba odšteti tudi več denarja.

Način saditve

Ko zasajate velike površine, priporočamo sajenje različnih vrst pokrovnih grmovnic, da bo površina že na pogled zanimiva. Pri tem pazimo, da sadimo enake vrste v večje skupine (zimzeleno kosteničevje skupaj, petoprstnik skupaj, pokrovne vrtnice skupaj), saj nekatere šele zasajene v večje skupine delujejo homogeno in mogočno.

Pri zasajanju manjših površin naj bo število vrst manjše in premišljeno izbrano, še zlasti kar zadeva končno velikost rastline. Z eno vrsto rastlin naj bi prekrili najmanj en kvadratni meter.

Rastline vedno sadimo v trikotnik, saj s takim načinom zasaditve pospešimo zaraščanje površine.

Večina pokrovnih rastlin ne potrebuje veliko nege in zadostuje že minimalna rez, nekaterim grmovnicam in trajnicam (zimzelen, nemški rožmarin) rez koristi, saj se z njo zgostijo, so pa tudi take, ki jih je pametno vsako pomlad porezati do tal (krčnica, medvejka).

Marjetka Hrovatin