Visoke grede, postavljene v primerno okolje, z ustreznim finančnim, časovnim in kakršnim koli drugim vložkom, ki so potem tudi primerno izkoriščene, so prav gotovo pametna naložba. Ko pa česa od zgoraj naštetega ne zagotovimo, so lahko velik strošek za malo učinka in veliko slabe volje. Samo zato, ker so (trenutno) modne, še ne pomeni, da bi jih morali za vsako ceno imeti.

Visoke grede imajo veliko prednosti: prva velika prednost je občutno večji pridelek na kvadratni meter vrtne površine. Dobro postavljene, sestavljene in vzdrževane visoke grede imajo lahko dva do trikrat večji pridelek od konkurenčnih klasičnih vrtnih gred.

Vzrokov za to je več: pri pravilno sestavljenih visokih gredah so rastline deležne velike količine hranil in tudi toplote, ki izvira iz debele plasti razpadajoče biomase pod zemljo. Na visoki gredi so rastline »bližje soncu«, laže pridejo do deleža sončne svetlobe in toplote. Laže jih oskrbujemo in hitreje opazimo težave. Pri visoki gredi izkoristimo ne le njeno neto površino, pač pa tudi same stranice ter prostor okoli nje, kamor se lahko spuščajo npr. v visoki gredi kumare. Ob ali v visoko gredo lahko postavimo tudi ogrodja, plezala in opore za višje rastline in na ta način še povečamo njeno površino.

Les je lep, a ne ostane tak vedno

Največja prednost visokih gred je veliko manjši napor ob delu, saj se nam ni treba sklanjati ali nenehno počepati in vstajati, kot je to običajno ob delu na vrtu. Že samo zaradi tega bi bilo dobro na vrtu imeti vsaj eno ali dve visoki gredi – vsaj za tiste rastline, ki jih vsakodnevno nabiramo na vrtu (npr. solate, zelišča). 

Odkar so modne, opažam vedo nove in nove ponudnike, izdelovalce visokih gred. Narejene iz lesa, pa če je še tako premišljeno izbran (najslabša je seveda smreka, a je veliko visokih gred prav iz tega lesa), ne bodo dolgega veka. Les pač na prostem prej ali slej propade.

K današnjemu članku sta me napeljala dva dogodka: moja prijateljica in robniki, ki so ostali po urejanju dvorišča pred mojo hišo, ob katere se vedno znova spotaknem.

Prijateljica si je pred štirimi leti v vrtnarski navdušenosti zamislila vrt, sestavljen iz visokih gred. Veselje so ji vsaj nekoliko grenili polži, a ga je bilo kljub temu obilo. Zdaj po štirih letih pa mi je sporočila, da bo grede morala razdreti in odstraniti. Zakaj? Ker so, lesene seveda, začele propadati in še ene sezone zagotovo ne bodo zdržale. Čaka jo torej spet veliko dela z urejanjem vrta. Velik minus za lesene visoke grede.

Zakaj betonske visoke grede

Zdaj pa k mojim robnikom. Rada imam preproste, učinkovite, dolgotrajne in ne predrage rešitve. Lesene visoke grede to po mojem niso, zato me je že nekaj časa žulil pogled na robnike (trideset mi jih je ostalo): kako bi jih lahko porabila? Še posebej zato, ker sem lahko na lastne oči opazovala, kako odlično je rasla zelenjava v betonskem kompostniku. Zgodaj spomladi posejane in posajene sadike so se zelo dobro počutile pod kopreno, napeto čez jeklene in plastificirane loke.

Naletela sem na izdelovalca betonskih izdelkov, ki je imel isto idejo kot jaz, in je posebej za ta namen skonstruiral temelje robnikov, kot jim pravi, s pomočjo katerih lahko iz robnikov sestavimo poljubno dolgo in visoko betonsko visoko gredo. Če upoštevamo ceno in trajnost je betonska v primerjavi z leseno gredo veliko boljša izbira. 

Zakaj ne betonskih visokih gred

Prednosti so torej jasne. Slabostim pa se vseeno ne moremo povsem izogniti: elementi za betonsko visoko gredo so težki. Robniki morajo biti armirani, brez armature se bodo prej ali slej prelomili in naše delo bo zaman.

Tudi robniki niso lahki: robnik dimenzije 30 x 5 x 200 cm tehta na primer 75 kilogramov. V avtu jih torej zagotovo ne bomo mogli pripeljati domov; potrebovali bomo prikolico ali dobrega prijatelja.

Druga pomanjkljivost, na katero opozarjajo proizvajalci visokih gred, je, da so lesene visoke grede lepše od betonskih. To drži, a mislim, da zgolj zaradi lepote ni pametno delati izgube.

Izberemo lahko obarvane elemente (poleg naravne dolgočasne betonske barve sta na voljo tudi siva in rjava) ali pa visoko gredo, ko je že sestavljena, pobarvamo z barvo za beton. Ko se bodo rastline v njej dodobra razrasle in jo prerasle, pa lepotne pomanjkljivosti zelo verjetno niti ne bomo več opazili.

Proizvajalec tudi toplo priporoča, da robnike zabetoniramo. Velja ga ubogati. Ima pa zato takšna visoka greda slabost: dobro moramo premisliti, kje bo stala, saj jo bomo kasneje zelo težko prestavili.

Bojca Januš