… na tretjih se pozna roka vrtnarskega strokovnjaka, še vedno pa je veliko tudi takih, ki bi jim težko rekli vrt v smislu okrasnega, ampak bolj zemljišče ob hiši ali parkirišče.
Vrtna kultura se pri nas izboljšuje, čeprav je še daleč od tistega, kar vidimo v nekaterih drugih državah, predvsem bolj proti severu in zahodu Evrope. Ampak to je tudi stvar tradicije in kulture. Ljudje smo različni, enim je brskanje po zemlji užitek, drugi se ne zmenijo za to.

Včasih bi radi nekaj naredili z vrtom pred hišo, pa nimamo zamisli, ne poznamo dovolj rastlin in podobno. Zdi se nam, da je pred našo hišo prava puščoba, namesto da bi nas že pred vstopom vanjo pozdravilo prijazno zelenje in cvetje.

Naj ne bodo to le enoletnice, ki so v okras le kratko poletno dobo. Predhišni vrt naj bo lep vse leto, tudi pozimi. Ker na tem delu navadno ni na pretek prostora, se moramo temu prilagoditi z zasaditvijo. Uporabimo lahko vse od grmovnic, vzpenjavk in trajnic. Skrbno zasnovan nasad nas bo razveseljeval še veliko let. čeprav bodo potrebne manjše preureditve (presaditev trajnic, rezanje grmovnic, ki se bodo razraščale, in podobno).

Tokrat ne boste zasajali česarkoli, kar imate pač pri roki, ampak določene rastline, ki se med seboj ujemajo po barvah, obliki, cvetijo v različnih letnih časih – od zime do jeseni ali pa so vse leto zanimive zaradi dekorativnih in nekatere tudi zimzelenih listov. Brez izbire tokrat ne bo šlo, saj je hišno pročelje lahko obrnjeno k soncu ali pa je bolj senčno, za vsako lego pa so potrebne druge rastline. Le malo je neizbirčnih, ki bi uspevale enako dobro na soncu in v senci.

Dolga in ozka greda

Vzemimo dolgo in ozko gredo ob hiši. Vzdolž hiše med steno in hišo naj ne bo ploščic, ki bi ločevale steno od grede. Tako bomo pridobili širino in lahko zasadili tudi kakšno vzpenjavko. Vzemimo, da je greda široka pol drugi meter. Če želimo čim bolj naraven videz in imamo možnost, jo omejimo s pragovi.

Vrt na prisojni strani hiše

Pred sajenjem gredo globoko prekopljemo in odstranimo kamne ter ostanke gradbenega materiala. Vemo, da je na sončni strani hiše poleti kar precej vroče in suho, zato lahko dodamo zemlji preparat agrogel, ki izboljšuje vpojnost za vodo ter jo v celoti oddaja rastlinam. Ker je del vrta pod napuščem, je tam še posebej suho. To je približno 70 cm od zida. Tja sadimo rastline, ki dobro prenašajo sušo oziroma jim ta celo ustreza. Če gojite cvetje na oknih, si olajšajte dostop do okenskih polic z večjimi ploščatimi prodniki, na katere lahko stopite, da ne pohodite rastlin. Ti kamni so nasadu tudi v okras in ga približajo naravi.

Pred sajenjem dodamo tlom obilo komposta ali organskega gnojila. S preperelim hlevskim gnojem pognojimo le vrtnicam. Za večje grmovnice in vzpenjavke izkopljemo dovolj prostorne jame, ki naj bodo globoke najmanj 40 centimetrov. Drugim rastlinam zadoščajo 25 centimetrov globoko prerahljana dobra vrtna tla. Sadike lahko danes prek spleta naročimo od koderkoli na svetu, vendar moramo vedeti, da so le v Sloveniji vzgojene rastline dovolj utrjene v naših podnebnih razmerah. Brez škode jih prenašamo iz hladnejših predelov v toplejše, nikakor pa ne iz toplejših v kraje z ostrejšim podnebjem.

Vzpenjavkam uredimo primerno ogrodje iz letvic ali bambusovih palic, ki jih zasidramo v kovinske cevi, zabite v tla, da prehitro ne propadejo. Ker je ob hiši najbolj suho, vzpenjavke vedno sadimo najmanj 70 centimetrov od stene in jih usmerimo k steni. Posebno velikocvetni okrasni sroboti so občutljivi za sušo in spremembe temperature. Ob njih naj rastejo sivka, žajbelj in druge rastline, ki jim zasenčijo tla in jih varujejo. Za okrasne srobote velja, da imajo radi korenine v senci, zgornji del pa na soncu.

Rastline, ki jih predlagamo:

Grmovnice:

– brogovita (Viburnim fragrans)

– rušje (Pinus mugo kobold)

– bradatec (Caryopteris incana)

– vrtnice, rožnate (Rose ‘Heidertraum’ – nizke, grmičaste)

– stebrasta tisa (Taxus baccata ‘Fastifiata’)

Vzpenjavke:

– okrasni srobot (Clematis x the president, temno vijoličen)

– kovačnik (Lonicera periclymenium, rožnato rdeča)

Trajnice:

– maslenice (Hemerocallis flava in druge nizke)

– lepe očke (Coleopsis verticillata)

– Mačja meta (Nepeta mussinii)

– homulica (Sedum spectabile ‘Brillant’)

– karpatska zvončnica (Campanula carpatica, modra)

– žajbelj (Salvia officinalis)

– sivka (Lavandula spica, modra)

– sinjezelena bilnica (Festuca glauca)

– bergenija (Bergenia cordifolia)

– okrasna dresen (Polygonum affine)

– nizke homulice v sortah, aubrieta, nizke plamenke med nizkimi trajnicami žafrani

Vrt na osojni strani hiše

Tu prav tako zemljo globoko prerahljamo in odstranimo kamne in morebitne druge večje dele, kot je gradbeni material in podobno. Če so tla bolj lahka, jim dodamo zadrževalec vlage, ker precej dežja odnese od hiše. Vlago potrebujejo posebno vzpenjavke, rododendroni in azaleje. Rododendronu izkopljemo veliko jamo, najbolje meter v širino in dolžino ter pol metra v globino ter jo zapolnimo s substratom za rododendrone ali gozdno zemljo brez apnenca. Azaleje damo v skupno jamo in dodamo kislo zemljo. Preostale rastline glede tal niso zahtevne, vendar potrebujejo vsaj 25 centimetrov globoko, prerahljano, dobro vrtno zemljo, ki jo izboljšamo s kompostom ali drugimi organskimi gnojili.

Rastline, ki jih predlagamo:

Grmovnice:

– rododendron (Rhododendron cat. grandiflorum, vijoličen)

– japonske azaleje (Azalea japonica, rožnate)

školjkasta pacipresa (Chamaecyparis obtusa ‘Nana Gracilis’)

Vzpenjavke:

– pisanolistni bršljan (Hedera x goldheart)

– kovačnik (Lonicera periclymenum)

Trajnice:

– hosta (Hosta sieboldii)

– teloh (Hellborus nigra)

– ižander (Pachysandra terminalis variegata)

– jesenska anemona (Anemone hupehensis)

– jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium)

– vrtna kresnica (Astilbe aredndsii ‘Feuer’)

– cimicifuga (Cimicifuga simplex ‘White Pearl’)

– obloglavi jeglič (Primula denticulata)

– zimzelen (Vinca minor)

Besedilo: Marjetka Hrovatin