Jegliči niso samo znanilci pomladi, saj si lahko z izbiro različnih vrst zagotovimo neprekinjeno cvetenje od prvih pomladnih dni pa vse do sredine avgusta. Z njimi lahko popestrimo tako prostore med grmovnicami kot tudi skalnjake ali celo močvirno rastišče ob ribniku.

Primula pulverulenta

Rožnati zacveti prvi

Med najzgodnejše vrste jegličev poleg trobentic spada tudi rožnati jeglič (P. rosea), ki izvira iz Himalaje, kjer uspeva na višinah nad 3.000 metrov nad morjem. Rastlina zraste le 20 cm visoko, vendar tako kot trobentica hitro prežene zimsko sivino s svojimi živahnimi cvetovi. Pri nas je avtohton moknati jeglič (P. farinosa), ki prav tako zacveti v rožnati barvi. Spomladi svoja čudovita socvetja odpre tudi obloglavi jeglič (P. denticulata). Njegovi cvetovi so na vrhu cvetnega stebla stisnjeni v oblasto socvetje, ki spominja na okrasne luke. Botanična vrsta zacveti z vijoličnimi cvetovi, vendar so vrtnarji vzgojili tudi različne belo ali rožnato cvetoče sorte. Rastlina na vrtu v gredi ali skalnjaku cveti vse do začetka poletja. Proti koncu pomladi svoje cvetove odpre tudi vrtni avrikelj (P. x pubescens). Avrikelj je nastal s križanjem avriklja (P. auricula) in dlakavega jegliča (P. hirsuta). V originalu je bil opisan kot jeglič z rožnato-škrlatnimi cvetovi z belo sredino, vendar so ga navdušeni gojitelji hitro namnožili še v rumeno, rožnato, rdeče, škrlatno in belo cvetoče oblike. Zaradi izjemne priljubljenosti teh rastlin so leta 1862 v Angliji ustanovili celo specializirano društvo ljubiteljev avrikljev (National Auricula Society). V vrtnarijah imate tako na voljo številne sorte, s katerimi lahko lepo dopolnite skalnjake.

Japonski za vlažna rastišča

Sezona cvetenja jegličev se razteza tudi v poletno obdobje. Nekje od maja do julija bo na vrtu cvetel japonski jeglič (P. japonica), ki bo polepšal vlažna rastišča s svojimi rožnatimi cvetovi. Podobno kot ostale jegliče so tudi japonski jeglič gojitelji namnožili v številne sorte. Križanci japonskega jegliča pod oznako ‘Harlow Carr’ pridejo v precej širši paleti barv. Med njimi lahko najdete sorte, ki bodo zacvetele v rumeni, marelični ali oranžni barvi. Za bele cvetove pa posadite sorto ‘Postford White’.

Med najzgodnejše vrste jegličev poleg trobentic spada tudi rožnati jeglič (P. rosea), ki izvira iz Himalaje, kjer uspeva na višinah nad 3.000 metrov nad morjem.

 
Himalajski več kot meter v višino

Poleti bo vlažna rastišča polepšal tudi himalajski jeglič (P. florindae). Nad velikimi in značilno nagubanimi listi bodo sredi poletja pognala visoka cvetna stebla polna rumenih cvetov. Himalajski jeglič je popolno nasprotje majhnih rozet trobentic, saj lahko zraste v 120 cm visoko in 90 cm široko rastlino. Le nekoliko nižja je čudovita vrsta P. pulverulenta, ki jih pravtako ustrezajo vlažna rastišča ob ribnikih. Na 100 cm visokih cvetnih steblih bodo temno rožnati cvetovi nameščeni v več vretenastih socvetjih. Zanimiv poleti cvetoč jeglič pa je tudi vrsta P. vialii, ki s svojimi vijoličasto-rožnatimi cvetovi spominjajo na socvetja stepskih lilij.

Cvetno sezono jegličev bo zaključil čvrstoglavi jeglič (P. capitata), ki bo svoje vijoličaste cvetove odprl sredi poletja, cvetel pa bo vse do septembra. Čvrstoglavi jetičnik je kratkoživa trajnica oz. včasih celo dvoletnica z zelo zanimivimi socvetji. Socvetje je sploščena krogla z živahnimi cvetovi na obrobju in zakrnelimi ter z belimi poprhom prekritimi cvetovi na vrhu.

Med jegliči pa ne smemo pozabiti omeniti tudi kranjskega jegliča (P. carniolica), ki je slovenski endemit. Kranjski jeglič je sicer prvi opisal in poimenoval botanik von Jacquin, vendar je rastlino našel in nabral idrijski zdravnik in botanik Scopoli.

Kranjski jegliči (P. carniolica) je slovenski endemit.

Primula veris

Ne marajo suše in vročine

Rod jegličev obsega okrog 400 vrst, kar se seboj prinese veliko raznolikost oblik, velikosti in cvetov. A kljub temu imajo vsi jegliči eno skupno lastnost – ne marajo suše in vročine. Najbolje bodo uspevali v vlažnih hladnih tleh, ki se nikoli ne izsušijo. Tla ne smejo biti zbita. Na težkih tleh je potrebno nekoliko izboljšati strukturo tal, zato v sadilno jamo dodajte organsko snov in nekaj grobega peska. Tudi pri osvetljenosti imajo zelo podoben okus in bodo najbolje uspevali v svetli senci, brez neposredne močne sončne svetlobe. Kljub temu pa bodo nekateri jegliči uspevali tudi na polnem soncu, če bodo na rastišču imeli dovolj vlage.

Jegliči najbolje uspevajo na vlažnih hladnih tleh, ki se nikoli ne izsušijo. Tla ne smejo biti zbita.

Številni jegliči so kratkožive rastline, ki cvetijo samo v mladosti, zato se splača sproti načrtovati in shranjevati semena ali pa pravočasno dodati nove rastline, ki bodo nadomestile odhajajoče. Jegliče lahko namnožite tudi vegetativno, vendar se pri novih rastlinah lahko pojavijo virusne okužbe, zaradi česar je dobro, da občasno rastline vzgojite iz semen ali jih nadomestite z novimi zdravimi rastlinami iz vrtnarij.

Primula x pubescens

Številni jegliči so kratkožive rastline, ki cvetijo samo v mladosti.

Nekatere hitro rastoče vrste pa je dobro na 3-4 leta razdeliti, saj bo prišlo do odmiranja sredine. Slednje vodi v manj bujno cvetenje in potencialno tudi do razvoja bolezni. Najprimernejši čas za delitev rastlin je spomladi ali zgodaj jeseni.

Jegliči so pogosto spregledana skupina rastlina, ki pa si vsekakor zaslužijo svoje mesto na okrasnem vrtu. Z njimi lahko zelo enostavno popestrite skalnjake, obrobje ribnikov in senčne grede.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar