Kmetijski svetovalci specialisti zato opozarjajo na splošne ukrepe za povečanje odpornosti rastlin proti nizkim temperaturam in za omilitev posledic spomladanske pozebe.

Na občutljivost sadnih rastlin (brstenje, cvetenje, razvoj plodičev) v primeru nizkih temperatur v prvi vrsti vpliva kondicija dreves oziroma prehranjenost brstov iz preteklega leta; predvsem v obdobju, ko brsti diferencirajo in se zalagajo s hrano. Tiste rastline, ki so v stresu (bolezni, škodljivci, slaba prehrana …), bodo zagotovo prej pozeble.

“Ker je še možnost, da se temperature spustijo pod ledišče, lahko pridelovalci na več načinov povečajo odpornost in zmanjšajo posledice spomladanskih pozeb.

Pomaga zavijanje dreves s folijami in zimskimi koprenami (debelejše oziroma gostejše koprene) ter prekrivanje jagodičevja s koprenami.

Pri tem je potrebno prekriti drevo oziroma grmičevje po celotni površini, tako da ni odprtin, skozi katere bi vdiral hladen zrak,” svetuje Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica.

Če so tla suha, jih je priporočljivo namočiti. Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot suha in lahka.

Zadržana toplota vpliva na manjšo pojavnost pozebe v nočnih urah. V sadovnjakih je priporočljivo mulčanje oz. košnja trave, saj travna ruša podnevi odbija sončno sevanje, ponoči pa odda veliko toplote zaradi izhlapevanja vode skozi liste.  Češnja

Kurjenje in oroševanje nasadov

S kurjenjem v nasadih se razvije dimna zavesa, ki lahko bistveno ublaži pozebo. Za kurjenje ob robovih in v notranjosti nasadov je priporočljivo uporabljati vlažne materiale (sekanci, žagovina, trava, grmičevje), da dosežemo počasno gorenje oziroma tlenje materiala. Ob kurjenju se sprošča vlaga, ki ob kondenzaciji sprošča toploto. Možna je tudi uporaba parafinskih sveč (- 2 °C 200 sveč, – 7 °C 500 sveč/ha), ki je priporočljiva in uspešna v popolnem brezvetrju. Na trgu je mogoče kupiti številna sredstva, izvlečke alg in aminoklislin, ki krepijo rastline pred pozebo. Potrebno jih je uporabiti v skladu z navodili za uporabo.

Hruška

Zaščita zgodnjih vrtnin

Voda v rastlinskem tkivu pri temperaturah pod 0 °C zamrzne oziroma se spremeni v kristale, ki poškodujejo celične stene. Pri ponovnem dvigu temperature rastlina porjavi in propade. Če imajo rastline v celici manj rastlinskega soka oziroma več suhe snovi, je manjša verjetnost pozebe. Nekatere takšne rastline, kot je na primer peteršilj, listnati ohrovt in druge, prav zato zimo preživijo na prostem.

Zgodnje spomladanske pozebe lahko prizadenejo solate, ki so že v fazi delanja glav oziroma tik pred pobiranjem. Mlade sadike solate prenesejo tudi do -5 °C, vsekakor pa jih prekrijemo z vlakninami tudi zato, da je pridelek bolj zgoden.

Za nizke temperature so občutljivi tudi poganjki zelenih špargljev, ki so že nad zemljo, tisti pod zemljo pa ostanejo nepoškodovani.

Rjave pozeble poganjke je potrebno pobrati, ker so propadajoče rastline vir okužb z boleznimi.

Na njivah vznikajo tudi posevki graha in boba. Obe rastlini v mladem stadiju preneseta od -4 do -8°C. Kasneje so rastline bolj občutljive. Mlade rastlinice korenčka prenesejo tudi do -5 °C, prav tako rdeča pesa prenese -3 °C do -4 °C. Kapusnice so nekoliko bolj občutljive. Sadike zgodnjega zelja, cvetače in brokolija je pri aprilskem sajenju potrebno prekriti, kar hkrati prepreči nalet škodljivcev.

Bučnice so zelo občutljive na vse temperature pod 0°C, prav tako fižoli ter plodovke, zato vse te kulture sadimo ali sejemo na prosto šele maja.

Mlad krompir (Foto: Iris Škerbot)

Zgodnji krompir – mladi poganjki pomrznejo že pri -1 °C ali -2°C, vendar takšen krompir odžene nove poganjke in s tem veliko gomoljev, ki so praviloma drobni.

Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto in Ana Ogorevc iz KGZ Ljubljana, specialistki za zelenjavo, svetujeta, da pridelovalci posevke zelenjave prekrijejo z agrotekstilnimi prekrivkami in tuneli. Za večino zgodaj sajene zelenjave je že v tehnoloških navodilih priporočeno prekrivanje z debelejšimi agrotekstili ali prekrivnimi mrežami, sajenje v zavarovane prostore, visoke in nizke tunele. Temperature pod tkanino so 3 do 5 ˚C višje, kar je odvisno od debeline tkanine in načina pokrivanja. Prednosti tkanin pred drugimi materiali so predvsem nizka teža materiala, velika zračnost, propustnost za vodo in dobra obramba proti zmrzali.

Ob nizkih temperaturah dvojna folija

Zaščitne mreže proti zmrzali so bolj prepustne za vodo in osvetlitev, a so nekoliko manj učinkovite proti nizkim temperaturam. Pri temperaturah pod -2 °C je priporčljivo zgodnje saditve še dodatno zaščititi, pod – 5 ˚C pa dodatno prekriti z dvojno folijo. Dodatno prekrivanje z agrotekstilom priporočajo tudi v zavarovanih prostorih, da se prepreči dostop hladnega zraka. Seveda pa ne smemo pozabiti na zračenje, saj zaprti tuneli ob dodatni kopreni predstavljajo idealno gojišče za bolezni in škodljivce.

Če so tekstilne folije dobro napete nad posevek, kondenzirane vodne kapljice v tkanini zmrznejo in tako tvorijo zaščito ter zmanjšajo možnost, da bi rastline pod tkanino zmrznile. Učinek je podoben kot pri oroševanju proti pozebi, če je koprena dobro napeta nad posevek.

Pravočasna uporaba sredstev za krepitev rastlin (6 – 12 ur pred pozebo) lahko zmanjša posledice pozebe.

Besedilo: Dragica Heric, fotografije: Marjeta Hrovatin