Kadar govorimo o gozdnem medu, imamo v mislih predvsem med iz mane, ki ga izločajo ušice in kaparji na smreki in jelki, pogosto pa tudi na javoru, hrastu, jesenu, pravem kostanju in na še nekaterih listavcih. Zanj je značilna temnejša barva, značilen okus in nizek odstotek vode, zato je gostejši od cvetličnih vrst medu.