Botanični rod glavincev ima kar približno petsto vrst, ki so raztresene po vsem svetu. Tudi pri nas jih raste v naravi vsaj petindvajset in vsi so botanikom znani kot Centaurea. To je rod enoletnih ali trajnih rastlin, od katerih je pri nas verjetno najbolj znan modriš ali plavica, ki je (bil) v žitih enako ‘cenjen’ plevel kot kokalj, smolenec ali mak.

Sicer pa je večina naših samoniklih glavincev sestavni del žal s cvetjem vse bolj siromašnih rastlinskih združb po senožetih in travnikih. Nekateri med njimi so prav lepi, še večjo vrtno uporabnost pa imajo prišleki od drugod.

Rumenček za svežo in suho rabo

Po domače bi mu rekli velikoglavi glavinec, morebiti tudi rumeni glavinec. Strokovno je to Centaurea macrocephala in njegova najpomembnejša značilnost so velika rumena socvetja v ovoju rjavih ovršnih listov. To je meter ali več visoka trajnica, ki se z globokimi koreninami drži več let na istem mestu in vsako leto med širokimi raskavimi listi odžene cvetna stebla. Vsako ima na vrhu ‘cvet’ (botanično je to socvetje, kot je značilno za vse košarice, od marjetice do sončnice), včasih so stebla tudi razvejana. Peclji so trdni in vedno dovolj dolgi. Zato je ta rumenček zmeraj primeren za rezanje, za izdelavo večjih aranžmajev. Stebla režemo, ko se pokažejo rumeni jezičasti cvetovi iz rjavega varovala.

Če je cvetja preveč, s stebel posmukamo listje in jih obesimo v senčni prepih. Iz sveže butare bo nastal suh šopek. Manj običajen dodatek v suhih aranžmajih so suhi rjavi popki, ki jih porežemo, preden se glavinec razcveti. Nekaj cvetov je dobro pustiti, da seme dozori in si morebiti vzgojimo nove sadike. Seme je precej debelo in kar malo spominja na seme artičoke ali kardija. Sejančke je pametno pikirati v lončke, ker je presajanje starejših rastlin nekoliko bolj tvegano. Ker velikoglavi glavinec zavzame precej prostora, ni primeren za skalnjake. S svojimi obilnimi pritličnimi listi zasenči vse rastline v bližini. Namenimo mu dovolj prostora.

Kavkaški in gorski glavinec

To sta dve trajni vrsti, obe doma v gorah, njune sorte pa so cenjene v vrtovih. Kavkaški glavinec (C. dealbata) je dobil ime po svojem domačem gorstvu, divje pa raste tudi v severnem Iranu. Močno razrasla trajnica s pernatokrpimi in na spodnji strani belo polstenimi listi zraste 50 in več cm v višino. Iz osnove odžene več nerazraslih stebel z velikimi rožnatimi koški, ki spominjajo na cvetje osatov. Obstaja več sort, ki se med seboj razlikujejo po malenkostnih odstopanjih v velikosti in barvi cvetja.

Ker je gorski glavinec (C. montana) po poreklu naša domača rastlina, a vrtnarji so vzgojili več lepih sort, zasluži gojiteljevo posebno pozornost. To ni prevelika trajnica, ker zraste le 30 do 50 cm visoko, in cveti maja in junija. Plazeče korenike omogočajo vegetativno razmnoževanje z delitvijo ali celo s koreninskimi potaknjenci, kar je pomembno za ohranjanje sort. Množenje s semenom je sicer tudi izdatno, vendar potomstvo ni enotno. Cvetni koški imajo modre obrobne cvetove, notranji pa so vijolični ali rožnati. Stebla in listi so pogosto polsteno dlakavi, kar kaže na prilagojenost rastline na prej sušna kot sveža rastišča. Od vrtnih sort Alba cveti belo, Rubra rožnato rdeče in Parham sivkasto modro.

Enoletni glavinci

Najpogostejše so sorte, ki izhajajo iz modriša (C. cyanus), čeprav cvetje ni le modro. Lahko je belo, rožnato ali vijoličnordeče. To so vrtne plavice, ki kot enoletnice zrastejo dovolj visoko, da cvetje nabiramo in vežemo v šopke samostojno ali skupaj z drugimi cvetlicami. Plavico v eni ali drugi barvi zato pogosto srečamo v sezonskih šopkih pri ponudnikih cvetja na tržnici. Obstajata tudi dve izjemno bogato cvetoči in le 25 cm visoki sorti – z belim oziroma rožnatim cvetjem – ki sta primerni bolj za skupinske zasaditve kot za rezanje. Seme teh sort lahko brez škode sejemo septembra in oktobra, ker rastlinice dobro prezimijo. Pri njih je cvetenje obilnejše kot pri zgodnji pomladni setvi. Sadike po potrebi presajamo že v nežni mladosti, ko je na voljo dovolj semena, pa sejemo kar na stalno mesto in sejančke po potrebi prepulimo.

Pomladna setev je edino primerna za dišeči glavinec (C. moschata), ki ima cvetne koške gosto polnjene. Barve cvetja so bela, rumena, modra ali rdeča. To je stara vrtna rastlina in menda so jo gojili že v 16. stoletju. Zraste do 80 cm visoko, zaradi dehtečih ježkasto nasršenih socvetij pa je kot nalašč za rezanje. Seme je navadno v prodaji kot mešanica, včasih pa, predvsem za poklicne vrtnarje, tudi ločeno po barvah ali sortah.

Besedilo: Marjetka Hrovatin

Fotografije: Shutterstoch