V tem času smo vrtnarji že precej boljše volje. Ne skrbi nas več, da bo pozeba namesto nas pobrala pridelke in z veseljem opazujemo, kako so naše vrtnine in grmički vsak dan večji, cvetijo, zorijo.

Prijata jim topla pomlad in dolgi dnevi ter vlažne noči. In to toliko, da smo prve letošnje pridelke že lahko nabrali. Tisti, ki imate na vrtovih postavljene rastlinjake ali pa prihajate iz toplejšega dela države, ste zagotovo že uživali ob prvi mladi čebuli, sočni redkvici, grahu, mladi mehki solati ali celo mladem krompirju in jagodah. A pomladne razmere ne prijajo samo našim gojenim rastlinam, ugajajo tudi plevelu in včasih se zdi, da kar čez noč preraste naše vrtove. Proti plevelom se večji pridelovalci še vedno zelo pogosto borijo z uporabo herbicidov. A na vrtovih bi jih odsvetovala. Zato tokratno temo posvečam uporabi različnih tehnologij in materialov, s katerimi se na kar se da naraven način zoperstavimo plevelu.

Splošna pravila

Ne glede na to, koliko se trudimo in kako dolgo že obdelujemo vrt, rast plevelov se nikoli popolnoma ne ustavi. Dejstvo je, da četudi je naš vrt plevelno čist, bodo ptice in veter semena plevelov prinesla na kilometre daleč. Prav tako je sposobnost ohranjanja kaljivosti pri plevelu včasih neverjetno dolga, tudi več deset let. A vendar se pleveli ne razmnožujejo le s semeni. Pogosto jih razmnožimo kar sami, ko se jih trudimo fizično odstraniti, a jih dejansko le uspešno vegetativno razmnožujemo naprej. Takšna je na primer vsem dobro poznana pirnica, ki se zakorenini pri kolencih, pod zemljo pa se razrašča z belimi stoloni. Podobno trdovratni so plazeča zlatica, slak, plazeča detelja in drugi. Gojenim rastlinam plevel pogosto prevzame prostor za rast, zato so pretegnjene ali zavrte v rasti. Prav tako jim odvzema hranila in vodo. Vendar plevel po drugi strani skrbi, da je ob rastlinah večja vlažnost, kar na primer ustreza čebuli, ki zato navadno med pleveli tvori lepše in večje čebule. Splošno pravilo velja, da gojene rastline v zelo zapleveljenem vrtu ne bodo optimalno uspevale. Poglejmo, s katerimi ukrepi lahko dokaj uspešno napovemo vojno plevelom.

Slepa setev

Eden izmed ukrepov, ki ga sicer zelo pogosto izvajajo pridelovalci poljščin, je slepa setev. Gre za način, kako s simulacijo setve obdelamo tla. Tla obdelamo tako, kot pred setvijo, a ob tem v tla ne spuščamo semen. Nato nekaj dni počakamo in prvi drobni pleveli bodo hitro vzklili. Tla ponovno mehansko obdelamo in mladim, še občutljivim rastlinicam prekinemo rast. Po obdelavi moramo kar se da hitro na to površino posejati izbrano vrtnino. S tem bomo žlahtnim rastlinam dali nekaj dni prednosti pred tekmovalnimi pleveli.

Uporaba zastirk

Zastiranje je verjetno eden izmed najuspešnejših ukrepov v boju proti plevelom.. Zastirke so lahko iz umetnega materiala ali pa uporabimo naravne, organske materiale, ki pogosto predstavljajo celo odpadek. Med umetnimi materiali prevladujejo PVC folije raznoraznih barv. Priporočam, da za zgodnjo spomladansko in pozno jesensko pridelavo uporabimo temne – črne ali rjave folije, ki toploto akumulirajo ob rastlinah. Poletna pridelava pa naj bo na svetlih, belih folijah, ki malce ohlajajo prostor ob rastlinah. Poskusi z drugimi barvami folij niso prinesli bistveno drugačnih rezultatov. Velja pa opozorilo, da ne bi uporabljali prozornih folij, saj se plevel pod njimi enako ali še bolj razraste in dvigne celotno zastirko. Lahko pa PVC folije nadomestimo z organskimi biorazgradljivimi folijami. Glavna sestavina teh folij je navadno koruzni škrob. Biorazgradljive zastirke pod vplivom vremena razpadejo in se po določenem času popolnoma razgradijo. Že pri nakupu lahko opazimo, da so na deklaracijah navedeni različni roki uporabe. Za sajenje solate denimo uporabimo zastirko, ki se bo razgradila po enem do dveh mesecih, jagode pa posadimo na tisto, ki se bo razgrajevala počasi in bo obstala na mestu tudi celo leto. Okolju še bolj prijazne so zastirke iz papirja. Njihova slaba lastnost je, da dokaj hitro razpadejo, a se v suhem vremenu ali pri uporabi v rastlinjakih izredno dobro obnesejo. Tako biorazgradljive kot klasične PVC folije ne prepuščajo vode, zato je pomembno, da pod tovrstne zastirke namestimo namakalno cev. Priporočam uporabo kapljičnega namakalnega sistema, ki vodo dovaja po kapljicah v majhnih količinah. Tovrstno namakanje prepreči erozijo oziroma odnašanje, spiranje zemlje in bistveno zmanjša izpiranje hranil ter omoči le prostor, kjer je koreninski sistem. Lahko pa kot zastirko uporabimo tudi agrotekstilno folijo. Prepušča vodo, tako da lahko rastline namakamo tudi čez folijo. Je debelejša in jo lahko uporabljamo več let. Pazimo le, kako naredimo odprtine za sadilna mesta, saj se odrezan del rad trga naprej. Tako navadno odrezano mesto zalepimo z vročim elementom, da se stopi. Morda je uporaba agrotestilnih zastirk primernejša za sajenje trajnih rastlin in grmov. Na mestu bo kljub vremenskih spremembam ostala tudi 10 let in nam prihranila veliko ur, ki bi jih sicer namenili odstranjevanju plevela. Agrotekstilno folijo lahko uporabljamo tudi za medvrstni prostor oziroma jo pogrnemo po poteh. Priporočam, da folijo iz medvrstnega prostora oziroma poti jeseni odstranimo in spomladi ponovno položimo. Ugotovili smo namreč, da je v nasadih, kjer smo pustili agrotekstilno folijo pogrnjeno tudi čez zimo, voluhar naredil bistveno večjo škodo. Tudi agrotekstil lahko kupimo v različnih – svetlih in temnih barvah.

Naravne zastirke

Kot zastirke pa lahko predvsem na domačem vrtu uporabimo tudi marsikatere naravne materiale in celo odpadke. Tako lahko shranjujemo lupine lešnikov in arašidov ter jih potresemo okoli rastlin. Počasi bodo razpadali in uspešno zavirali rast plevelov. Zatiramo lahko tudi s slamo in suho travo, a pazimo, da ni že v fazi semenitve, saj bomo tako na vrt prinesli bogato zbirko plevelnih semen. Žaganje in lesni sekanci so rahlo kisli, zato bodo tudi tla pod tovrstno zastirko rahlo zakisana. Paziti moramo tudi na to, da vsaka organska snov pri procesu razkrajanja oziroma razpadanja porabi nekaj hranil, ki bi sicer bila na voljo pridelovanim rastlinam. V primeru uporabe naravnih material tako malce povečamo predvsem gnojenje z dušikom. Kadar želimo kot zastirko uporabiti odpadne materiale, bodimo pozorni, da niso bili za primarni namen obdelani s kakšnimi zdravju škodljivimi sredstvi.

Zastirke ne bodo le preprečile rast plevelom, uspešno bodo tudi dalj časa zadržale tla vlažna in jih ob tem segrevala, kar bo povečalo mikrobiološko aktivnost v tleh. Poleg tega bodo rastline manj umazane od dežja, plodovi pa manj občutljivi za bolezni, ker ne bodo ležali na vlažnih tleh.

Odstranjevanje plevelov pa ni vedno nujno potrebno. Tik ob rastlinah je morda res smiselno, v medvrstnem prostoru pa jih lahko kar pohodimo ali povaljamo. Pleveli in rastline v okolici naših predelovanih rastlin namreč predstavljajo zatočišče za koristne organizme, njihovi cvetovi privabljajo opraševalce in nekatere celo vežejo dušik iz zraka.

Besedilo in fotografije: Nika Cvelbar Weber