Odlična izbira za ozadje so žive meje, ki jih lahko raztegnemo okrog celega vrta in si tako ustvarimo prijeten kotiček, namenjen oddihu in sprostitvi. Čeprav bi lahko ozadje in zasebnost ustvarili tudi z ograjo, so žive meje navadno boljša izbira, saj za razliko od grajene ograje, nudijo precej mehkejši prehod med vrtom in okolico.

Žive meje lahko uporabimo tudi znotraj mej vrta, saj lahko z njimi predelimo vrt na posamezna področja ali zakrijemo dele vrta, ki bi kvarili celotno ureditev. Z nižjimi lahko lepo zaključimo posamezne grede ali ustvarimo prehod med teraso in preostalim vrtom.
Čeprav se morda zdi, da so vse žive meje enake, imamo na voljo številne zimzelene in listopadne vrste, s katerimi si lahko zagotovimo čudovito živo mejo.

Zimzelene žive meje za celo leto
V živih mejah se v zadnjem času največ pojavljata klek (Thuya occidentalis) in pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana). Obe rastlini sta zimzeleni in ne potrebujeta veliko širine, zaradi česar sta primerni tudi za manjše vrtove oziroma zasaditev ozkih trakov zemlje. Vrtnarji so vzgojili tudi nekatere barvitejše sorte. Klek ‘Yellow Ribbon’ bo tako pognal nekoliko bolj živahno zelene poganjke, ki so odlični za posvetlitev temnejših delov vrta. Če pa želite bolj umirjeno zelene barve, je odlična izbira pacipresa ‘Pelt’s Blue’, ki požene temnejše modrikasto zelene poganjke. Edina slabost obeh rastlin je, da si ne smemo privoščiti lenobnosti in izpustiti obrezovanja. Rastlin namreč ne moremo skrčiti, saj se starejši oleseneli poganjki ne bodo več olistali.
Za še hitrejšo rast je primernejša izbira sodobni križanec Cupressus × leylandii, ki je sposoben neverjetne hitrosti rasti. Znani so primeri, ko je tudi na revnejših tleh pridobil po meter na sezono. Z njim lahko tako v zalo kratkem času zakrijete poglede na vaš vrt. Njegova hitra rast prinese tudi nekaj slabosti, saj ga je potrebno obrezovati kar trikrat na sezono.
Za ljubitelje klasike je med iglavci na voljo še tisa (Taxus baccata). Tisa je nezahtevno drevo in bo uspeva tako na soncu kot tudi v senci. S svojimi temnimi poganjki lahko ustvari enkratno ozadje za kontraste s svetlimi cvetovi trajnic na okrasni gredi. Odlična izbira za živo meje je tudi zato, ker požene nove poganjke tudi iz olesenelih delov, kar jo loči od vseh ostalih iglavcev.

Lahkotnost listavcev
Pri nas so žive meje iz listavcev morda nekoliko redkejše, vendar to nikakor ne pomeni, da listavci niso primerni za žive meje. Listopadne žive meje sicer pozimi nudijo nekaj manj zasebnosti, kar pa je v obdobju, ko je svetlobe precej manj, lahko tudi prednost.
V bližnji preteklosti je večino vrtov obdajala kalina (Ligustrum vulgare). Svoje mesto v številnih živih mejah si je verjetno zaslužila s sposobnostjo, da dobro prenaša mraz in senco. Njena nekdanja priljubljenost pa je verjetno kriva za to, da je sedaj manj zaželena in jo le redko najdemo v sveže zasajeni živi meji.
Odlično nadomestilo za kalino je gaber (Carpinus betulus). Spomladi nas bo razveselil s sveže zelenimi listi, ki bodo lepo osvežili živo mejo. Kljub listopadnosti bo gaber pozimi obdržal staro porjavelo listje in tako nudil še nekaj zaščite pred pogledi. Pri tem pa bo njegova krošnja v primerjavi z iglavci nekoliko bolj prepustna za svetlobo, s čimer v zimskem vrtu ne bo zmanjševal osvetljenosti. Podobno bo nekaj listja ohranila tudi živa meja iz bukve (Fagus sylvatica). Pri slednji lahko najdete celo oblike z rdečkasto obarvanimi listi (F. sylvatica f. purpurea).

Najboljši kompromis
Za vse, ki jih iglavci nikakor ne navdušijo, hkrati pa bi želeli zeleno obrobo vrta vse leto, so odlična izbira zimzeleni listavci.
Med zimzelenimi listavci je za obrobo vrta največkrat uporabljen lovorikovec (Prunus laurocerasus). Lovorikovec je zelo odporna rastlina, ki bo uspevala tudi v senci velikih dreves. Lovorikovec je celo odličen dodatek za senčno rastišče, saj s svojimi veliki bleščečimi listi vanj vnese tudi nekaj svetlobe. Za višje žive meje iz lovorikovca izberite sorti ‘Herbergii’ ali ‘Rotundifolia’, ki zrasteta do 3 metre visoko, medtem ko lahko za nižje obrobe uporabite sorto ‘Otto Luyken’ z nižjo in bolj široko razrastjo.
Podobno kot tisa je tudi pušpan (Buxus sempervirens) že zelo dolgo priznan kot odlična grmovnica za žive meje, saj je v preteklosti krasil številne parterje grajskih vrtov. Z njim lahko lepo obrobite dele terase ali gred. V ta namen izberite počasi rastoče sorte, kot je npr. ‘Suffruticosa’, ki tudi neobrezana ne zraste več kot meter visoko.
Za srednje visoke žive meje je odlična izbira vednozeleno kosteničje (Lonicera nitida) ali sorodna vrsta L. pileata. Obe vrsti sorazmerno hitro rastoči in bosta odlični tudi za obrezovanje v oblike ali oblake.
Za bolj živahno obarvane poganjke pa izberite fotinijo (Photinia x fraseri). Fotinija bo spomladi pognala mlade poganjke v koralno rdeči barvi, ki bodo zelo popestrili živo mejo. Za višjo živo mejo posadite sorto ‘Red Robin’, za nižjo obrobo pa njegovo nižjo različico ‘Little Red Robin’, ki bo zrasla le meter visoko.
Med rastlinami za žive meje lahko najdemo predstavnike, primerne za vsak vrt in okus. Z njimi boste dodali še piko na i in lepo zaključili vaš okrasni vrt.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar